O alpinizmu na Koroškem je spregovoril alpinist Domen Petek.
Za glasbeno popestritev dogodka so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Šempetrski pavri pod vodstvom zborovodkinje Irene Glasenčnik.
O sami razstavi je spregovorila Andreja Šipek, ki jo je na otvoritvi tudi predstavila.
Naravno okolje Koroške kar kliče po alpinistični dejavnosti. Visoke gore, ki jo obrobljajo, ponujajo obilo plezalnih užitkov. Zametki in ideje alpinizma segajo že v leto 1919, ko je bila v Pliberku ustanovljena podružnica Slovenskega planinskega društva. Dve leti kasneje je bil njen sedež prenesen na Prevalje. Neorganizirano so plezali posamezniki že prej in tudi kasneje, predvsem zaradi lova na divjad.
Leta 1937 je bil na Prevaljah s pomočjo Turistovskega kluba Celje in pod okriljem Slovenskega planinskega društva (SPD) ustanovljen samostojni alpinistični odsek (AO). V tem obdobju so v Sloveniji delovali le še alpinistični odseki v Ljubljani, Mariboru in Celju. Med drugo svetovno vojno je delovanje AO Prevalje skoraj ugasnilo. Maloštevilni člani so odšli v druge kraje ali so padli v bitkah.
Po drugi svetovni vojni je bilo alpinistično delovanje na Koroškem ponovno obujeno. Najprej so se organizirali na Prevaljah, že leta 1947. Leta 1948 so se organizirali v Mežici, in sicer kot pododsek AO Prevalje. Leta 1953 pa so tudi na Ravnah na Koroškem ustanovili samostojni alpinistični odsek. Alpinisti vseh treh obstoječih odsekov so še vedno največ plezali v domačih gorah. V Raduhi je iz tega obdobja znanih 20 prvenstvenih smeri in dve iz Šmohorice pod Uršljo goro. Med drugim so plezali tudi v avstrijskih, Savinjskih in Julijskih Alpah. V tem času sta z dosežki najbolj izstopala Drago Zagorc in Ferdo Pušnik – Dodi.
Razdrobljenost alpinistov po manjših odsekih pa ni prinašala želenih uspehov, zato so se konec leta 1962 združili v skupni Koroški alpinistični odsek (KAO) in ta je deloval do leta 1974. To je bil velik odsek, saj je vključeval alpiniste od Črne na Koroškem do Radelj ob Dravi. Med vidnejšimi člani takrat so bili: Marijan Lačen, Edo Drofelnik, Drago Zagorc, Ferdo Pušnik, Viktor Povsod, Karel Geršak, Rajko Robnik, Jože Emeršič, Jože Polanšek in Silvo Lupša. Leta 1974 se je KAO reorganiziral. Odseki so se ločili in odtlej delovali samostojno ali kot sekcije. Na Koroškem so v tem času delovali AO Črna na Koroškem z AS Mežica, AO Ravne na Koroškem z AS Prevalje in AO Slovenj Gradec.
Ekspedicijski alpinizem ali odpravarstvo se je med evropskimi alpinisti širilo že v sredini 20. stoletja. Jugoslovanski alpinisti so se v Azijo in himalajske gore podajali v šestdesetih in sedemdesetih letih ter dosegali zavidljive uspehe. Koroški alpinisti pa so zaradi finančnih stisk in neugodne organizacijske situacije na odprave odhajali šele proti koncu sedemdesetih let, a so v nadaljnjem delovanju organizirali in izpeljali lepo število odprav. Najmočnejša odseka sta bila AK Ravne na Koroškem in AO Črna na Koroškem, ki sta organizirala odprave v tuja gorstva, njuni člani pa so nizali zahtevne ponovitve, zimske ponovitve ter prvenstvene smeri v slovenskih in evropskih gorah. Najvidnejši člani v tem obdobju so bili iz AO Črna: Milan Plesec, Teodor Jelen, Igor Radovič, Zdenko Žagar in iz AK Ravne: Stanko Mihev, Franc Pušnik, Andrej Špiler, Janez Žalig, Rok Kolar, Andrej Gradišnik, Milan Vošank in drugi. Tudi alpinistični odsek v Slovenj Gradcu je bil dejaven. V letih med 1972 in 1980 se mu je pridružilo nekaj uspešnejših članov: Rajko Štalekar, Franc Tamše in Sašo Prosenjak.
Devetdeseta leta so prinesla klasičnemu alpinizmu kar nekaj vidnejših sprememb. V tem obdobju so se vsi obstoječi odseki preimenovali v klube. Tako se je AO Slovenj Gradec že leta 1990 preimenoval v AK Slovenj Gradec, AO Črna na Koroškem pa leta 1995 v AK Črna na Koroškem. Leta 1995 je bil ustanovljen nov klub, Plezalni klub (PK) Martinček, Radlje ob Dravi. V devetdesetih letih se je začel kazati zaton klasičnega alpinizma. Mladih, ki bi se podajali v visoke stene, je bilo vedno manj. Alpinizem zahteva premagovanje težavnosti, vztrajnost in pogum, kar pa marsikoga odvrne. V AK Slovenj Gradec ni bilo alpinista, ki bi mlade poučeval. Med zadnjimi mladimi alpinisti so bili Rok Šisernik, Miha Hrastelj in Peter Jeromel. V AK Ravne in AK Črna pa je ostalo nekaj mladih, ki so ohranjali klasični alpinizem. Med njimi so bili Matej Flis, Tadej Zorman, Grega Lačen in Andrej Jež.
Klubi so še vedno organizirali odprave v tuja gorstva, ki pa so kazale nov trend. Čas velikih odprav je bil mimo, zdaj so bile ekipe številčno manjše. Ostalo je le malo ali skoraj nič novih nepreplezanih smeri, zato se pojavljajo novi izzivi. V tem obdobju se je še intenzivneje začelo plezanje po zaledenelih slapovih po vseh gorskih stenah. Pojavljajo se kombinirane smeri (led-sneg-skala). Zadnjih trideset let se spet uveljavlja alpski stil plezanja, fast and light«, ki je razširjen po vseh gorskih stenah. Tudi odprave so v tem duhu. Hitro pridem, pogledam, preplezam …, brez odvečne opreme, velike količine hrane, brez šotorov, bivakov in spanja v steni. Samo najnujnejša oprema za plezanje in nekaj energijske hrane. Na Koroško je ta način plezanja pripeljal in povzdignil Grega Lačen v sredini devetdesetih let. V takem slogu je preplezal večino svojih smeri s soplezalci.
“Razstavo Korošci plezajo sem začela snovati že kar nekaj časa nazaj. Sredi poti sem se zavedala, da je pravi izziv in da potrebujem pomoč alpinistov. Iz vsakega še danes delujočega kluba sem k sodelovanju povabila predstavnike, tako smo na koncu bili kar številna ekipa. Brez njihovega sodelovanja razstava nikoli ne bi nastala, saj sem tako iz prve roke dobila informacije o vzponih, članih in seveda tudi slikovni material, ki ga muzej ne hrani. Za sodelovanje bom vedno hvaležna Stanku Mihevu, Andreju Gradišniku in Francu Pušniku iz AK Ravne, Katarini Radovič in Andreju Ježu iz AK Črna, Sašu Prosenjaku iz AK Slovenj Gradec ter Janezu Semlaku iz PK Martinček, Radlje,” je povedala Andreja Šipek.
Razstava Korošci plezajo je zasnovana kot potujoča razstava. Tako smo v mesecu aprilu letos začeli potovanje najprej na Ravnah na Koroškem in se 1. junija preselili v Mežico ter se 9. avgusta prestavili na Prevalje. Od 18. oktobra je razstava gostovala v avli športne hale v Slovenj Gradcu in od 6. decembra v cerkvi sv. Vida v Dravogradu. Leto 2023 bomo potovanje nadaljevali v Črni na Koroškem in potem še v ostale Koroške občine.
Besedilo: Andreja Šipek, kustodinja KPM, Muzej Ravne na Koroškem
