Search
Close this search box.

Zagon ob novem mandatu direktorja Koroškega pokrajinskega muzeja dajejo tudi arheološke najdbe 

Nedavne arheološke najdbe v Mislinjski, pa tudi v Mežiški dolini, kjer deloma na novo pišejo zgodovino, dajejo zagon novemu mandatu direktorja Koroškega pokrajinskega muzeja Tadeja Pungartnika. V prihodnje napoveduje nadgradnjo dosedanjega dela in povezovanja, iskanje širše zanimivih tem in prizadevanje za vrnitev obiskovalcev v muzej po epidemiji.

Po prvih petih letih vodenja Koroškega pokrajinskega muzeja je bil Mežičan Tadej Pungartnik (1981), po izobrazbi magister znanosti s področja etnologije, na razpisu izmed treh kandidatov ponovno izbran za vodenje največje kulturne ustanove na Koroškem.

Ureditev prostorov za depoje kot največji dosežek preteklega mandata

Nalog, ki si jih je kot direktor zastavil za minulih pet let, je bilo zelo veliko, je ocenil v pogovoru za STA. V tem času so v muzeju, kot je dejal, uspeli prenoviti ali na novo postaviti kar nekaj stalnih razstav, kar je osnovno delo vsakega muzeja, s katerim ta pridobiva obiskovalce.

Ena večjih nalog pa je bila zagotovitev ustreznejših in večjih prostorov za depoje, kar mu je s sodelavci in partnerji tudi uspelo. “To je zagotovo najpomembnejši dosežek preteklega mandata. Muzejski depo je osnova, baza za varovanje dragocene kulturne dediščine, ki so jo zbrali moji sodelavci in naši predhodniki. In ko imaš enkrat urejeno to bazo, prostore, ki funkcionirajo, lahko iz nje črpaš, delaš dobre razstave, dobre dogodke, prireditve, publikacije in pedagoško-andragoški program,” je ocenil direktor Koroškega pokrajinskega muzeja.

Poudarja, da to ni samo njegova zasluga, ampak gre za skupni trud širše ekipe, tako muzejske kot sveta zavoda in občinske uprave Mestne občine Slovenj Gradec. “Tu smo zelo ponosni, da smo te nove prostore pridobili. Urejanje infrastrukture se počasi zaključuje, tako da se bo v teh dneh začela selitev predmetov,” je povedal Pungartnik. Selitev, ki bo trajala bo več mesecev, je označil kot ogromen zalogaj.

Sicer pa si je Pungartnik ob začetku prvega mandata zastavil krepitev dveh vodilnih tem za vsako od treh osrednjih koroških dolin. V Zgornji Dravski dolini sta to sonaravno gozdarjenje in reka Drava, v Mislinjski dolini arheološka dediščina in skladatelj Hugo Wolf, v Mežiški dolini pa industrijska dediščina in pisatelj Prežihov Voranc.

Nadgradenj ter pridobitev je bilo v minulih letih za vsako dolino precej, je ocenil direktor ustanove, ki s svojim delom poleg varovanja premične dediščine vse bolj prispeva tudi k vključevanju te dediščine v turistično ponudbo regije.

V Slovenj Gradcu uspešni sprehodi ob obzidju in nova zbirka o ansamblu Štirje kovači

V Slovenj Gradcu so tako med drugim postavili novo stalno zbirko o ansamblu Štirje kovači, ki je po Pungartnikovih besedah zelo dober produkt na področju kulturnega turizma v Slovenj Gradcu. V tem smislu je pomemben prispevek tudi čevljarska delavnica Levovnik, urejena in situ. Kot “absolutno uspešna zgodba” so se izkazali že pred njegovim prihodom na mesto direktorja zastavljeni sprehodi ob mestnem obzidju Slovenj Gradca, ki so jih uvrstili v redni program.

Poleg tega muzej kot partner sodeluje v več manjših projektih, ki jih lokalne skupnosti izvajajo s pomočjo evropskih sredstev prek lokalnih akcijskih skupin. Med drugim so tako na Ravnah uredili ročno kovačnico, v povezavi s katero nastaja kulturno-turistični produkt, v Radljah ob Dravi pa muzej sodeluje v projektu izgradnje centra sonaravnega gozdarjenja. Sodelujejo tudi pri projektu digitalizacije kulturne dediščine Koroške, v okviru katerega snujejo petzvezdična turistična doživetja, prav tako je muzej partner pri nekaterih projektih čezmejnega Geoparka Karavanke.

Pungartnik, ki je nov mandat nastopil 29. maja, si želi v prihodnjih petih letih skupaj s sodelavci nadgraditi postavljeno v minulem mandatu. Po dvoletnih omejitvah druženja in s tem tudi obiskov muzejev zaradi epidemije covida-19 bo treba po njegovih besedah absolutno okrepiti promocijo.

“Pa ne promocijo toliko v smislu oglaševanja, ampak neke širše promocije, zato da bodo vsi ljudje, ki so nas obiskovali pred korono, prišli tudi nazaj,” je dejal. Ugotavlja, da so se ljudje odtujili in odvadili obiskovati muzeje, se pa stanje že izboljšuje.

Za okrepitev obiska bo potrebno poiskati teme, ki so privlačne za širši krog ljudi. “Da ne izhajamo samo iz tega, kaj zanima kustosa ali strokovnega delavca ali direktorja, ampak gledati širše, širši krog ljudi, naših uporabnikov, da jih pritegnemo v muzej,” je dejal direktor, ki ugotavlja, da se je večina muzejev v zadnjih letih močno preoblikovala in da so postali tudi točka medgeneracijskega sodelovanja.

Za vpis koroškega rženega kruha v register nesnovne kulturne dediščine

Tudi v Koroškem pokrajinskem muzeju se, kot pravi direktor, močno trudijo, da so križišče, kjer se različne generacije srečujejo, kar skušajo predvsem uresničevati v spremljevalnem programu ob razstavah. Tak je bil lanski projekt Koroška košta, ki je povezal “ogromen spekter ljudi” in ki se letos nadaljuje med drugim v smeri prizadevanj za vpis priprave koroškega rženega kruha v register nesnovne kulturne dediščine.

Nov zagon za delo zaposlenim v Koroškem pokrajinskem muzeju dajejo tudi nove arheološke najdbe, kot je nedavno odkritje rimskega miljnega kamna na trasi prihodnje hitre ceste nedaleč od Slovenj Gradca.

To so najlepši trenutki naše službe, ko pridobiš neke zelo pomembne predmete, najdbe,” je opisal direktor. Poleg miljnega kamna je izpostavil tudi prazgodovinske najdbe ob izkopavanjih pri dvorcu Javornik na Ravnah na Koroškem, kjer bodo zgradili center storitev za starejše.

“Zgodovina Raven na Koroškem se zdaj piše na novo. S to prazgodovinsko najdbo na Javorniku se obrača na glavo, sama naselitev Raven je starejša, kot se je predvidevalo,” je med drugim dejal direktor, ki pa tudi zaradi razpršenosti enot in zbirk po regiji kot enega večjih problemov muzeja vidi njegovo kadrovsko podhranjenost.

“Kot direktor se bom absolutno trudil, da pridobimo še kakšno zaposlitev,” je napovedal, a opozoril, da se to ne da izvesti čez noč. Meni, da muzej potrebuje dodatne zaposlitve, da bo lahko v popolnosti funkcioniral in da bo kot direktor lahko delo lažje organiziral. Muzej ima sicer 21 redno zaposlenih ter občasne projektne zaposlitve in javna dela.

Kratkoročno pa so osrednji letošnji načrti muzeja povezani z jesensko 100-letnico vrnitve Libelič k matični domovini in pripravo mednarodnega simpozija o protiturški obrambi, sodelovali pa bodo tudi pri prireditvah ob mednarodnem letu stekla.

Pogovarjala se je Vesna Pušnik Brezovnik

Nedavne arheološke najdbe v Mislinjski, pa tudi v Mežiški dolini, kjer deloma na novo pišejo zgodovino, dajejo zagon novemu mandatu direktorja Koroškega pokrajinskega muzeja Tadeja Pungartnika. V prihodnje napoveduje nadgradnjo dosedanjega dela in povezovanja, iskanje širše zanimivih tem in prizadevanje za vrnitev obiskovalcev v muzej po epidemiji.