Bukev je najpogostejša slovenska drevesna vrsta in tudi na Pohorju večina gozdnih rastišč primarno pripada bukvi, ki velja za ekološko zelo prilagodljivo vrsto. Na Pohorju je evidentiranih več kot 20 izjemnih bukovih dreves in prav na Pohorju raste najdebelejša znana bukev v Sloveniji, z obsegom debla več kot šest metrov.
Na Pohorju so v preteklosti bukove gozdove močno izsekali za potrebe glažutarstva in fužinarstva in nato nasadili smreko, ki pa je danes močno na udaru zaradi napadov lubadarja, pa tudi drugih ujm. Danes se na ta rastišča, ki so evidentirana kot bukova rastišča na Pohorju, počasi vrača bukev, je ob odprtju razstave povedala soavtorica razstave Mateja Cojzer iz mariborske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
Razstavo z naslovom Bukovi gozdovi za življenje Pohorja so v okviru projekta Pohorka pripravili sodelavci treh območnih enot ZGS v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Muzejem Radlje ob Dravi, ki je del Koroškega pokrajinskega muzeja.
Radeljski muzej posebno pozornost namenja prav področju gozdarstva in gozdarske dediščine ter v tem smislu na ogled ponuja spominsko sobo rodbine Pahernik in stalno razstavo Gozdarstvo v sozvočju z naravo ter upravlja s tamkajšnjim Centrom sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
