Lokalni program za kulturo 2021–2024: sistemska podlaga za aktivacijo profesionalne nevladne kulture

Po dolgotrajnem procesu snovanja je bil v občinskem svetu 24. marca dokončno potrjen Lokalni program za kulturo (LPK) Mestne občine Slovenj Gradec za obdobje 2021–2024. V raum AU, ki je v postopku izdelave osrednjega lokalnopolitičnega dokumenta na kulturnem področju konstruktivno sodeloval že drugič, so zadovoljni z izhodišči, ki jih končno besedilo LPK ponuja za boljšo integracijo nevladnega sektorja v kulturno življenje občine. Istočasno se veselijo sodelovanja pri realizaciji nekaterih v programu nakazanih aktivnosti, še zlasti v okviru aktualnega projekta Koroška demokratična postaja.
LPK

Nevladna profesionalna kulturna produkcija in javni interes

Osrednji namen vključevanja raum AU v postopek snovanja aktualnega LPK je (bila) ravno zagotovitev ustreznega statusa nevladnim organizacijam v občini, ki se profesionalno ukvarjajo s kulturo in ki so doslej v očeh nosilcev lokalne kulturne politike spadale v isti koš z ljubiteljskimi kulturnimi društvi.

Rado Carlo Poggi, predsednik raum AU, pojasnjuje: “Vedeti moramo, da so se v Slovenj Gradcu spontano razvili trije stebri kulturne ponudbe, profesionalna vladna, profesionalna nevladna in ljubiteljska kultura, kar pomeni, da je potrebno biti tudi v smislu načrtovanja kulturne politike, vsebinsko pozoren na to dejstvo, še zlasti v primerih kadar je nevladna organizacija v javnem interesu.

Poleg tega, da končno besedilo LPK bolje odraža dejstvo, da je razvijanje poklicne nevladne kulturne produkcije v očitnem javnem interesu ter posledično vredno posebne obravnave, so predlogi in komentarji raum AU, ki jih je ta pred končno obravnavo na občinskem svetu posredoval pripravljavcem dokumenta, slednji pa vključili v končno besedilo, osredotočeni na zagotavljanje ustreznih pogojev tovrstne produkcije.

Rado Carlo Poggi: Po eni strani smo se zavzeli za formalno prepoznanje poklicnega nevladnega kulturnega sektorja v občini kot pomembnega akterja kulturnega razvoja. To nam je v dobršni meri uspelo – prvič je, denimo, v LPK sploh vključen seznam tovrstnih organizacij v domači občini. Vendarle pa se nam zdijo še pomembnejši nastavki za zagotavljanje infrastrukturnih in drugih pogojev nemotenega delovanja nevladnega kulturnega sektorja ter njegovega povezovanja z drugimi nosilci kulture v občini.

LPK dobra iztočnica za aktivacijo nevladnikov

Konstruktiven in vsebinsko naravnan pristop raum AU, ki ga je na seji občinskega sveta izpostavil tudi vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve na MO SG Darko Sagmeister, se je med drugim odrazil tudi v formalizaciji nekaterih dosedanjih pridobitev za občinski nevladni sektor, denimo HAB-a kreativnih industrij (habitat za razvoj nevladne profesionalne kulturne ponudbe, ki domuje v stavbi stare komunale ter trenutno združuje 14 NVO), pa tudi za ponovni zagon prostora za alternativno mladinsko kulturno dejavnost, ki bi lahko po podobnem modelu kot HAB v prihodnjem programskem obdobju zaživel v enem izmed degradiranih območij v občini. S tem bi pridobili nov prireditveni objekt, ki bi lahko lokalno kreativnost ponesel še dlje.

Na posredovanje raum AU nov LPK prepoznava tudi potrebo po ureditvi kadrovskih pogojev za tovrstne kulturne dejavnosti, kar bi utegnilo pomeniti priložnost za zaposlovanje visoko izobraženih mladih v nevladni kulturi, nekoliko bolje kot doslej pa razčlenjuje tudi kreativne industrije, prav tako enega potencialno pomembnih motorjev medsektorskega povezovanja kulturne z drugimi dejavnostmi, zlasti gospodarstvom.

Rado Carlo Poggi: “Končno besedilo programa razumemo predvsem kot iztočnico, ki odpira veliko dela pri organizaciji vseh potrebnih aktivnosti za izvedbo programskih smernic. V okviru aktualnega projekta Koroška demokratična postaja, s katerim ciljamo ravno na aktivacijo civilne družbe v občini, so že v teku pogovori z zainteresiranimi organizacijami in skupinami za skupno realizacijo nekaterih točk LPK. Gotovo pa bomo na podlagi izkušenj iz tokratnega procesa snovanja dokumenta tudi v prihodnje razmišljali, kako čim bolje artikulirati interese kulturnikov v občini ter kako celoten postopek narediti bolj vključujoč, kot so ga tokrat doživeli nekateri. Skupaj poskrbimo, da naslednjič pridemo do še boljšega dokumenta.”

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.