“Reka Drava predstavlja veliko priložnost, ki pa je še ne znamo dovolj izkoristiti,” je minuli teden na novinarski konferenci dejal direktor Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA Koroška) Uroš Rozman. Zato so že večkrat poskušali pridobili določena razpisna sredstva za razvoj turističnih produktov in tokrat uspeli s projektom, poimenovanim Nature Friendly Rowing oz. naravi prijazno veslanje.

Poleg RRA Koroška, ki je vodilni partner projekta, sta partnerja iz Slovenije še RRA Podravje-Maribor in zavod ŠKTM Radlje ob Dravi, z avstrijske strani pa družbi 2G Sport & Freizeit in Kärnten Werbung.

“Gre za zelo pomembna partnerja, saj imajo v Avstriji že delno razvit tovrstni produkt veslanja, imajo pa tudi že vzpostavljeno spletno stran Drau Paddelweg, kjer lahko turisti na enem mestu dobijo informacije, kje se da veslati po Dravi, kje so primerne vstopne točke, omogočajo tudi že prevoz med jezeri,” je dejal Rozman. Gre za “jezera” na reki Dravi pred hidroelektrarnami in prav prehodi mimo hidroelektrarn za veslače predstavljajo izziv.

“Imamo partnerje, ki že imajo izkušnje, zato bo to za slovenski del, kjer tega še nimamo, zelo velika dodana vrednost,” je dodal. Na slovenski strani so zato iskali partnerja, ki bo sposoben podobno storitev izvesti, in ga našli v Javnem zavodu ŠKTM iz Radlje ob Dravi, je dejal. “Njihova vloga je predvsem to, da bodo ta produkt razvili do točke, da bo primerljiv avstrijskemu in da se bo lahko tudi ponujal v tem prostoru,” je dodal Rozman.

Projekt je stekel nedavno, trajal bo tri leta in ima več sklopov. Velik del projekta predstavlja vzpostavitev čezmejne mobilnosti, da se bodo lahko turisti, ki bodo želeli preveslati večji del reke, s storitvijo prevoza tudi vrnili na začetno točko.

Poleg tega projekt predvideva nadgradnjo obstoječih vstopnih mest v reko Dravo od Dravograda do Podvelke in tudi, da se ustrezno usposobijo vodniki za izvajanje športno-rekreativnih aktivnosti na Dravi. S tem bi, tako Rozman, vzpostavili primerljive standarde, ki jih že imajo v Avstriji za varno veslanje.

Za sofinanciranje projekta so bili partnerji uspešni na javnem razpisu Interreg programa Slovenija-Avstrija 2021-2027, projekt pa je v višini nekaj nad 500.000 evrov sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Vir: STA