Shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa predvideva zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je vlada pripravila s ciljem, da bi lahko v času kriz in naravnih nesreč zaščitili podjetja in delovna mesta. DZ ga je sprejel junija, potem ko so k temu dlje časa pozivali delodajalci.
Po več pozivih iz gospodarstva se je vlada za aktivacijo sheme odločila na četrtkovi seji. Ob tem je določila, da bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa veljalo v panogah proizvodnje oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, papirja in izdelkov iz papirja, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil in pohištva ter v panogi tiskarstva in razmnoževanja posnetih nosilcev zapisa,
“To so panoge, pri katerih smo zaznali, da se naročila zmanjšujejo,” je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za delo Luka Mesec.
Do subvencije v okviru sheme so upravičene pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas, oz. fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev.
Podjetja v omenjenih panogah bodo lahko delu svojih zaposlenih skrajšala delovni čas začasno za tri mesece, do 5. marca. Pogoj je, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Da je to res, bodo morala potrditi s pisno izjavo, je v četrtek poudaril Mesec.
Upravičena podjetja ne smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije oziroma imeti neplačanih obveznosti do države, hkrati pa tudi ne smejo biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna. Prav tako si ne smejo izplačevati dobičkov in dividend.
Pod temi pogoji bodo lahko napotila zaposlene na čakanje za pet do 20 ur tedensko. Za ta del delovnega časa, ko zaposleni ne bodo delali, bo država odobrila nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače delavca.
K sprejetju sheme so že od lanske jeseni pozivali delodajalci, ki jih je prestrašil izbruh krize v avtomobilski industriji. Država je skrajšanje delovnega časa doslej subvencionirala v dveh obdobjih, prvič v času gospodarske krize letih 2009-2012 in drugič v času pandemije covida-19. Obakrat je šlo za interventni ukrep, zdaj pa je vzpostavljena stalna shema.
Vir: STA
