Reformacijo kot versko, kulturno in družbenopolitično gibanje je 31. oktobra 1517 sprožilo 95 zahtev nemškega duhovnika Martina Luthra po reformi Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, kar je prispevalo k razmahu številnih evropskih jezikov.

Prvi knjigi v slovenskem jeziku iz tega obdobja sta Abecednik in Katekizem Primoža Trubarja, ki je tako obveljal za očeta slovenskega jezika. Po zaslugi Jurija Dalmatina je nastal tudi prevod Svetega pisma.

31. oktober je po besedah predsednice države Nataše Pirc Musar, dan, ko se spominjamo “poguma in odločnosti posameznikov, ki so v prelomnem času evropske zgodovine zahtevali pravico do svobode misli in izražanja“.

Spomnila je, da je reformacija pomembno zaznamovala tudi slovenski narod. “Takrat smo dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku, kar je bil mejnik na poti k oblikovanju naše narodne identitete,” je zapisala in dodala, da je prav slovenski jezik skozi stoletja “ostal trdna vez med ljudmi in prostorom, v katerem živimo, ter pomemben temelj naše državnosti“.

V današnjem času je po njenem vrednote reformacije – dostopnost izobraževanja, kritično mišljenje, odprt dialog in spoštovanje različnosti – še posebej pomembno negovati. “Le družba, ki spoštuje moč besede in spodbuja svobodo izražanja, lahko gradi vključujočo, odgovorno in napredno prihodnost,” je zapisala.

Poslanico je sklenila z mislijo, da naj nas ob tem prazniku “vodi misel, da je moč sprememb vedno v ljudeh – v našem pogumu, v naši pripravljenosti poslušati druge in iskati skupne poti“.

Vir: STA