“Nasilje, ki se dogaja v digitalnem okolju, za ekrani oziroma v virtualni resničnosti, odraža družbene neenakosti, ki se odvijajo oziroma reproducirajo že v realnem svetu. Neenakost, ki med spoli obstaja v prostoru, v katerem se družimo fizično, je prenesena tudi v digitalni prostor,” je povedala Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov (IPES), ki je koordinator mednarodnega projekta Medusa.

Tako so tudi v digitalnem svetu pogostejši povzročitelji nasilja moškega spola, žrtve pa ženske. Za mlade je še posebej kritično obdobje po epidemiji covida-19, ko je uporaba digitalnih orodij močno porasla. “Spomnimo se, kako dolgo so bile zaprte šole in druge ustanove, ki mladim nudijo možnost druženja, izobraževanja, nenazadnje tudi snovanja prvih intimnih odnosov. Takrat se je uporaba digitalnih orodij še povečala, s čimer se je žal povečalo tudi digitalno nasilje,” je povedala sogovornica.

Opozorila je še na pojav umetne inteligence, ki prinaša nove možnosti zlorab, zato je nujno pravočasno prepoznavanje in ukrepanje.

V raziskavi, ki so jo opravili ob začetku izvajanja projekta Medusa, so sodelujoči dijaki in dijakinje menili, da je nasilje na spletu manj problematično kot nasilje, ki se zgodi v realnem življenju. “To je absolutno nekaj, proti čemur se moramo kot družba boriti. Zavedati se moramo te razpršene odgovornosti, ki jo imamo nevladne organizacije, šola, država, pa tudi mladinski sektor,” je poudarila Pavlić.

Poudarja, da so posledice spletnega nasilja enako grozljive kot posledice nasilja v živo. “Psihološka stiska, v katero so pahnjene žrtve, je povsem enaka,” opozarja.

V večini primerov spletnega nasilja na osnovi spola gre po podatkih IPES za sramotenje, izredno seksualizacijo ženskih teles, deljenje intimnih fotografij brez privolitve in posledično zasmehovanje, spletno zalezovanje in nadlegovanje.

V okviru projekta Medusa, ki ga izvajajo v partnerstvu z Mladinsko mrežo MaMa, Mrežo Mladih Hrvaške in italijansko organizacijo CESIE v okviru programa Erasmus+: Mladina, so razvijali gradiva, metode in priporočila za krepitev kompetenc mladih ter vseh, ki z mladimi delajo, za soočanje s takšnim nasiljem.

Po besedah Pavlič je še posebej pomembna vloga mladinskih delavcev in delavk, ki lahko imajo velik vpliv na mlade. “Mladi večkrat povedo, da v šolskem okolju ne čutijo takšne varnosti, da bi spregovorili o teh stvareh,” je pojasnila na današnji konferenci o digitalni (ne)enakosti v mariborskem Kulturnem inkubatorju.

Vir: STA