Velikana električne kitare, Mija Popoviča, ustanovnega člana heavy metal skupine Pomaranča, je iz pokoja lansko leto potegnil koroški glasbenik svetovnega slovesa in najuspešnejši bas kitarist v zgodovini Slovenije, Tilen Hudrap. Ob Mijovem slovesu smo ga poklicali za kratko izjavo.
Tilen, kako se je vaše sodelovanje začelo?
Mija sem prvič videl igrati v živo davnega 2002, Pomarančo pa sem poznal od leta 1994. Zaradi mednarodne pavze po mojem hudem burnoutu leta 2022/2023 sem imel veliko več časa, kot prejšnjih 15 let, ko sem bil vseskozi na svetovnih turnejah in z izjemo enega ali dveh koncertov zares nikoli nisem igral v Sloveniji. Ko sva se naključno srečala na nekem studijskem snemanju, sem Miju spontano predlagal, da narediva nekaj skupaj, kot dva človeka, ki sta zvrst najbolj zaznamovala v tej mali državi. Idejo o celotnem konceptu dogodka sem sestavil naslednji dan. To nam(a) je nato tudi uspelo, nad vsemi pričakovanji, glede na to, da smo v letu 2025, torej v času instantne pozornosti in obdobju, ko ljudje nimajo več vrednot in pravega spoštovanja do glasbe! Ogromno je sicer prispevala celotna ekipa, od tehnikov, do osebja v Kinu Šiška, do naših promotorjev itd.
Mijo je pred kratkim žal preminil, kako se ga spominjaš?
Lahko bi govoril izključno o superlativih, a ne bom, ker ne bi bilo pošteno, tega ne bi hotel niti on. Bil je zelo dober, nadvse zanimiv človek, a obenem zelo, zelo težek karakter (kot se spodobi za umetnika!) in velik boem z zares globokim razmišljanjem. Zelo naporno je bilo usklajevati detajle, ki jih je bilo že samo v glasbeni sferi ogromno! Ne ostaja pa niti kanček najmanjšega dvoma, da je bil legendarna figura na območju celotne Jugoslavije, ter dejstvo, da je naredil nekaj neponovljivega, sploh za tisto obdobje, ko se ljudem na tem območju ni sanjalo kaj in kako mora zveneti pravi heavy metal (1979-1983), in tu bom dodal le “De mortuis nil nisi bonum”.
S Pomarančo si posnel tudi zadnji komad?
Tako je, Pomaranča 30 let ni posnela uradnega komada v studiu! Tudi to “prekletstvo” smo prekinili, lani sem v arhivih našel demo iz leta 1989, osebno izpovedno balado “Vse Pesmi Kličejo Za Njo”, ki jo je mojstrsko napisal prav Mijo, ki je tudi sicer bil avtor 99% Pomarančinega materiala. Uspel sem ga prepričati, da poizkusimo komad posneti. To je zadnji studijski testament Mija Popoviča, ki ga je obogatil s solažo, ki je vredna veliko več, kot novodobne tehnične kvazi mahinacije, ki jih današnji kitaristi strežejo na dnevni bazi. Tu se sliši in ČUTI dušo stare analogne šole,…iz časa, ko se je glasbo delalo s srcem!
O lanskoletnem koncertu v Kinu Šiška, ki je zapisan v zgodovino:
Moči so združili Mijo Popovič, Tilen Hudrap, Tomaž Žontar, ter Matjaž Winkler in Matic Nareks. Popoviča, stvaritelja metala v Sloveniji, človeka, ki je navdihnil generacije kitaristov v Jugoslaviji, je po več kot 15ih letih pavze (z izjemo koncerta 2019 v Laškem) ponovno aktiviral brez dvoma največji slovenski metal glasbenik vseh časov, Tilen Hudrap (U.D.O, Vicious Rumors, Pestilence, Testament…), ki mu je predstavil koncept, ki si ga je zamislil: 45-letnica Pomaranče, ter prvo snemanje albuma v živo (z dodanim DVD snemanjem) v zgodovini Pomaranče!
PRVIČ po 41ih letih je s Pomarančo na odru stal originalni klaviaturist Tomaž Žontar. S tem so se izpolnile desetletja dolge sanje stoterih slovenskih rockerjev in metalcev, ki so odraščali s Pomarančo, ampak nikoli v življenju niso mogli videti in slišati legendarnih komadov Goba Zla, Your Eyes Call me Back to Tokyo, Orgia, Krvava rosa, Mora, Soldat in mnoge druge. Skupina je koncert razprodala veliko več kot mesec vnaprej, kar velja za rekord v času obstoja Kina Šiška.
Pomaranča je dogodek v največji dvorani koncertnega kompleksa tako razprodala v veliko hitrejšem času, kot npr. Megadeth, Accept, Helloween, Saxon in mnogi drugi velikani svetovne scene, ki so nastopili v Kinu Šiška.
Koncert, ki je 6. junija 2024 v Kino Šiška privabil tisočglavo množico, je bil v pravem pomenu besede legendaren in resničen poklon heavy metalu in Pomaranči.
