S tem tednom smo na Wall Streetu vstopili v sezono objav poslovnih izidov podjetij za letošnji tretji kvartal. Ameriška indeksa S&P500 in NASDQ sta v letošnjem letu preračunano v evre zabeležila 3,8 in 26-odstotni donos (v času pisanja).
Sezona kvartalnih poročil se je začela v torek z objavami poslovnih izidov največje ameriške banke JPMorgan, banke Citigroup in ameriškega konglomerata iz zdravstvenega sektorja , podjetja Johnson & Johnson. Vsa omenjena podjetja so za letošnji tretji kvartal objavila poslovne izide, ki so bili mnogo boljši od pričakovanj na trgu.
Dobri poslovni izidi največjih finančnih in nefinančnih korporacij na svetu pomenijo dobro popotnico za delniške trge. Tudi na domačem delniškemu trgu smo v tem tednu prejeli pozitivno novico, saj je Zavarovalna skupina Sava (Sava Re) v sredo napovedala drugo letošnjo skupščino, na kateri bodo delničarji podjetja izglasovali izplačilo dividend v višini 1,05 evra še v letošnjem letu in sicer najverjetneje v začetku decembra. Predlagana dividenda je za 10,5 odstotka višja od lanske. Po objavi novice so v dopoldanskem trgovanju na Ljubljsnaki borzi delnice Save Re poskočile za dobrih šest odstotkov.
Domači trg sicer po vseh finančnih kazalnikih v regiji ostaja najcenejši. Ta se sicer lahko pohvali z nekaj dobičkonosnimi podjetij, ki glede na dobičkonosnost poslovanja ter na ceno na borzi predstavljajo primerno naložbo za domala vsakega vlagatelja, tako za velikega, kakor za manjšega, ki želi zasledovati spodobne donose bo nižji volatilnosti. Domači trg sicer odlikuje nižja nihajnost tečajev, kot smo je vajeni na zahodnih trgih in v regiji.
Eden od razlogov zakaj je domači trg najcenejši v regiji leži tudi v tem, da domači trg tradicionalno izplačuje najvišje dividende oziroma ima najvišjo dividendo donosnost, tipično nad petimi odstotki. Zaradi tega domači trg nudi nekaj priložnosti za ohranjanje in plemenitenje premoženja in je s tem lahko (v zmernosti) odličen kompliment preostalim metodam varčevanja. To pa dandanes še toliko bolj velja saj se v prihodnje kaj kmalu lahko zgodi, da bodo bančni depoziti, na katerih se nabirajo ničelne obresti, bili načeti še z nekoliko višjimi nivoji inflacije.
Že v zadnjih letih so naši bančni depoziti izgubil na kupni moči, medtem ko za ilustracijo lahko navedemo, da sta od 2016 (od 31.12.2016) in do danes Zarovalnica Triglav in Sava Re zabeležili 19 in 24-odstotni donos, in to kljub epidemiološki krizi in brez upoštevanja izplačil vsakoletnih dividend. Ob tem lahko navedemo še, da se poleg obeh zavarovalnic na domačem trgu najdejo še nekatera tipično dobičkonosna podjetja, kot so Krka, Petrol in NLB.
Žal ničelne obrestne mere na bančne depozite in inflacija nista nič novega, prve »trpimo« že leta in v prihodnje ne gredo nikamor stran. Inflacija pa je tipično samaposebi večna stalnica. Zato je smotrno del bančnih sredstev razpršiti na kapitalske trge, kjer je za mnoge manj poučene vlagatelje smotrno in primerno poiskati profesionalno pomoč in si s tem znižati naložbeno tveganje.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
