.
.
.
.

Zasvojeni smo lahko tudi s tehnologijami

Fotografija je simbolična.
Pred nami je november, obdobje, ki med drugim slovi kot mesec preprečevanja zasvojenosti.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v tem času še posebej opozarja, da redna uporaba sodobnih digitalnih tehnologij vpliva na navade ter način življenja odraslih in mladostnikov, na preživljanje prostega časa ter pojavljanje novih izzivov in težav na področju zdravja oziroma z zdravjem povezanih vedenj.

Po podatkih mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018), v katero je bilo poleg ostalih področij zajeto tudi področje digitalnih tehnologij, je več kot polovica (64,3 %) 11-, 13-, 15- in 17-letnikov vsaj enkrat dnevno ali pogosteje v spletnem stiku s svojimi dobrimi prijatelji, manj kot polovica (približno 40 %) pa je v stiku s prijatelji iz širšega kroga in z drugimi osebami, npr. starši, brati/sestrami, sošolci, učitelji.

Rezultati raziskave HBSC 2018 izpostavili problematiko uporabe sodobnih digitalnih tehnologij med mladostniki

Približno petina mladostnikov, vključenih v raziskavo, se o svojih skrivnostih in občutkih lažje pogovarja preko interneta kot pa v živo. Mladi sodobne digitalne tehnologije uporabljajo v različne namene in za različne aktivnosti, mednje sodi tudi igranje iger in uporaba spletnih socialnih medijev oz. socialnih omrežij.

Prav tako je skoraj petina mladostnikov poročala, da igrajo igre vsak dan ali skoraj vsak dan. Na dan, ko so mladostniki igrali igre, jih je malo manj kot polovica temu namenilo 2–3 ure ali več svojega časa, med njimi pa je bilo več fantov kot deklet. Prekomerna in problematična uporaba digitalnih tehnologij lahko negativno vpliva na različna področja mladostnikovega življenja in zdravja, lahko se razvije v različne oblike zasvojenosti, med katerimi sta pogostejši zasvojenost z video/računalniškimi/spletnimi igrami in s spletnimi socialnimi mediji.

Približno desetina mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let, je na lestvici zasvojenosti z igrami pritrdilno odgovorilo na pet ali več trditev, kar kaže na prisotnost znakov zasvojenosti. Med njimi je več fantov kot deklet. Malo manj kot desetina mladostnikov je na lestvici problematične uporabe spletnih socialnih medijev pritrdilno odgovorila na pet ali več od devet trditev, kar kaže na prisotnost težav ali znakov problematične uporabe. Odstotki so višji med dekleti kot fanti in med 15-letniki.

Vpliv prekomernega in dolgotrajnega igranja on-line iger

Pogosto in dolgotrajno igranje on-line iger lahko vpliva na fizično zdravje in vedenje (npr. bolečine v mišicah, prehranjevalne navade, spanje), lahko privede do psiholoških in čustvenih težav (npr. znižane samopodobe, težav z ohranjanjem pozornosti, socialne anksioznosti) in se lahko kaže v slabšem šolskem uspehu. Zato je zelo pomembno, da se otroci dovolj družijo z vrstniki tudi v živo, da so fizično aktivni in da dovolj spijo. 

Problematična uporaba sodobnih tehnologij postaja pomembno javnozdravstveno področje, mnenja raziskovalcev o vplivu sodobnih digitalnih tehnologij na mladostnike so različna in celo nasprotujoča si, zato je nadaljnje celostno raziskovanje smiselno in potrebno. Poleg tega pa so ključni tudi preventivni programi in programi krepitve duševnega zdravja, samopodobe, spodbujanja gibanja, druženja, razvijanje čustvene inteligentnosti, spodbujanje ustvarjalnosti in igre.

Foto: NIJZ

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je letos spomladi izdala smernice za otroke do 5 leta glede fizične aktivnosti, sedenja pred različnimi ekrani in spanjem, v katerih poudarja, da otroci do drugega leta naj ne bi preživeli nič časa pred nobenimi zasloni (kar vključuje tudi televizijo, računalnik (igranje igric), tablico, telefonom itd.), otroci od drugega leta do petih let pa največ 1 uro pred katerimi koli zasloni.

Izšla je e-publikacija Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018, ki prinaša vpogled v stanje na področju zdravja in z zdravjem povezanimi vedenji, med slovenskimi 11-, 13-, 15- in 17-letniki. Gre za izsledke mednarodne raziskave, ki se izvaja vsake 4 leta zdaj že v 49 državah. Publikacija prinaša analizo stanja na področju zdravstvenih izidov, družine, šole, prijateljev, duševnega zdravja, življenjskega sloga, tveganih vedenj in uporabe interneta in digitalnih tehnologij ter tudi ugodne in neugodne trende od 2002 do 2018 v Sloveniji.

Besedilo: NIJZ

Close Menu