V Sloveniji se je januarja lani 354 prebivalcev pisalo Pust, 36 Krof in 8 Šema

V Sloveniji je bilo 1. januarja lani 354 prebivalcev s priimkom Pust, 308 s priimkom Kurent, 36 s priimkom Krof in osem s priimkom Šema, so ob pustu navedli na državnem statističnem uradu. Več kot polovica ali 57 odstotkov ljudi s priimkom Kurent je bila iz osrednjeslovenske statistične regije, iz podravske, kjer je doma maska kurent, pa le deset.
IMG_7880

Pustni torek, 16. februar, bo letos še posebej vesel za 5745 prebivalcev, saj bodo praznovali tudi svoj rojstni dan.

Značilna sladka pustna jed je krof, za katerega denimo potrebujemo moko, mleko, jajca, sol, sladkor in džem. Za kilogram moke smo lani odšteli povprečno 0,72 evra, za liter trajnega polnomastnega mleka 0,77 evra, za kilogram kuhinjske soli 0,80, za kilogram belega sladkorja 0,86, za liter jedilnega olja 1,39, za deset jajc 1,80, za kilogram limon 2,03 in za kilogram džema 6,17 evra.

S pustnim časom so povezani tudi različni izdelki za razvedrilo. V državo smo od januarja do novembra lani uvozili za skoraj šest milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo, vključno s čarovniškimi triki. Izvozili pa smo jih za nekaj več kot 1,3 milijona evrov.

Glavna trgovinska partnerica Slovenije za tovrstne izdelke je bila Italija. Iz nje smo uvozili 22 odstotkov celotnega uvoza takšnega blaga, vanjo pa izvozili 42 odstotkov celotnega izvoza tovrstnih izdelkov. Vrednost uvoza karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo, vključno s čarovniškimi triki, je v vseh letih od leta 2000 naprej močno presegala vrednost izvoza.

Uvoz je bil v zadnjih desetih letih največji leta 2017, ko smo uvozili za več kot deset milijonov evrov tovrstnega blaga, izvoz pa leta 2019, ko smo ga izvozili za približno 2,5 milijona evrov.

Po pustnem torku se bo s pepelnično sredo za kristjane začel 40-dnevni post pred veliko nočjo, ko veljajo omejitve pri uživanju mesa. Prebivalec Slovenije je v letu 2019 sicer porabil za prehrano 91 kilogramov mesa, od tega največ svinjskega, najmanj pa konjskega.

Stopnja samooskrbe s svežim mesom in predelanimi mesnimi proizvodi od leta 2000 do 2019 ni bila nikoli 100-odstotna. Leta 2019 je bila 81-odstotna. Najbolj samooskrbni smo pri konjskem, perutninskem in govejem mesu, ki ga izvažamo, najmanj pa pri svinjskem.

Za kilogram govejega mesa s kostjo smo lani v povprečju odšteli 6,27 evra, za kilogram svinjskega mesa brez kosti 5,82 evra, za kilogram piščančjega mesa brez kosti pa 7,92 evra, še navajajo državni statistiki.