Že znani koroški pisatelj Prežihov Voranc je v svoji črtici Tri pisanke opisoval predvsem koroški običaj obdarovanja krščencev v času velike noči. Za otroke je pisanka čas pričakovanj in veselja. Starši, večinoma že ob rojstvu, izberejo botra otroku. Botrstvo je zaupanje in čast, a hkrati tudi precejšnja odgovornost. Naloge botra v otrokovem življenju so predvsem pomoč pri krščanski vzgoji in če je potrebno, tudi druga pomoč v življenju. Zakrament birme, ki nadaljuje pot uvajanja v krščanstvo, pomeni trenutek, ko si birmanec lahko sam izbere botra.
Čast botrstva je doletela tudi Danico Glavica z Raven na Koroškem. Takrat 11-letna deklica Jožica Krevzelj, danes poročena Štavdekar, si jo je leta 1971 zaželela za birmsko botro. Danica je nalogo z veseljem sprejela. In kot se za koroški običaj spodobi, je Jožica od svoje birmske botre v času velike noči prejela prvo pisanko in drugo, tretjo … Danica se je v vlogo botre močno vživela in obdarovanje birmanke je postalo vsakoletno opravilo, ne iz dolžnosti, temveč iz želje po obdarovanju in želje po druženju.
Letos je dan pred praznikom velike noči, na velikonočno soboto, Jožica prejela pisanko. Ravenčanki Jožica in Danica, gospe zrelih let, obe že babici, se 50 let po prejemu zakramenta svete birme vsako leto med velikonočnimi prazniki še vedno obiskujeta in družita.
Botra Danica namreč skrbno pripravi pisanko za svojo birmanko Jožico in jo obišče. V pisanki se skriva kaj dobrega za pod zob, pobarvan jajček in še kakšna malenkost. Letos je Danica Jožico presenetila s torto, z okrasnim pladnjem in z velikim keramičnim zajčkom, ki je v rokah držal številko 50. Petdesetica ponazarja 50 pisank. To pa je pohvale vreden dosežek. Jožica in Danica, kaj naj rečemo drugega kot – še na mnogo pisank.
Besedilo: Darja Krevzelj
