Mineva 75 let od osvoboditve Auschwitza. Osrednji slovesnosti bosta na Poljskem in v Izraelu (FOTO)

Glavna vrata osrednjega taborišča so se kot v posmeh taboriščnikom ponašala z velikim napisom: Arbeit Macht Frei (Delo osvobaja).

Pred 75 leti so vojaki rdeče armade Sovjetske zveze osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, ki velja za največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. V njemu so nacisti pobili več kot milijon ljudi, zadnje še tik pred osvoboditvijo taborišča.

Ko so vojaki rdeče armade 27. januarja 1945 vstopili v taborišče Auschwitz-Birkenau, so odkrili še 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov. Med rešenimi je bilo 180 otrok, 52 med njimi mlajših od osem let. Okoli 58.000 taboriščnikov pa so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na “pohod smrti”, kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.

Obletnica osvoboditve taborišča se v svetu od leta 2006 obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Letošnji osrednji slovesnosti bosta na Poljskem in v Izraelu.

Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.

V Auschwitz je bilo deportiranih tudi več kot 2300 Slovencev, od tega jih je v taborišču umrlo več kot 1300. Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije pa je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.

Auschwitz (poljsko Oswiecim) je bilo največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. Večina taboriščnikov je umrla v plinskih celicah. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov.

Samo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavna taborišča in številne podružnice. Nacisti so v Auschwitzu taboriščnike kaznovali na najbolj okruten način in zelo kmalu je to taborišče dobilo zloglasen sloves najbolj grozljivega nacističnega koncentracijskega taborišča.

Ustanovitev koncentracijskih taborišč sodi med prva dejanja nacistov, ko so 30. januarja 1933 prevzeli oblast v Nemčiji. Prvo koncentracijsko taborišče za politične nasprotnike so uredili v Dachauu marca 1933.

Ureditev novega koncentracijskega taborišča v bližini mesta Oswiecim na jugu tedaj okupirane Poljske, s katerim naj bi “dokončno rešili judovsko vprašanje”, je 27. aprila 1940 uredil vodja SS Heinrich Himmler. Že dva meseca kasneje, junija 1940, so na območju nekdanje topniške vojašnice že uredili taborišče.

Marca 1941 so po ukazu Himmlerja v bližini prvotnega taborišča uredili še večje taborišče – Auschwitz-Birkenau, v katerem so vladale najbolj krute in nečloveške razmere. V bližini kraja Monowice (Monowitz) so nacisti zgradili še tretje taborišče, Auschwitz III, ki so ga poimenovali tudi Buna-Monowitz.

Septembra 1941 so v Auschwitzu začeli množično pobijanje taboriščnikov s plinom. V taborišču so uredili več plinskih celic, kamor so taboriščnike napotili s pretvezo, da se gredo tuširat. Kot na svoji spletni strani navaja Center Simona Wiesenthala, so v vsaki od plinskih celic lahko na dan ubili 6000 ljudi. Trupel pa so se nato znebili v krematorijih.

Po vojni je za svoja dejanja v Auschwitzu odgovarjalo le nekaj posameznikov, med njimi prvi poveljnik taborišča Rudolf Höss, ki so ga aprila 1947 obesili na kraju njegovih zločinov.

Med zaslišanjem je Höss poljskim preiskovalcem med drugim izjavil: “Auschwitzu sem poveljeval do 1. decembra 1943 in ocenjujem, da je bilo zaplinjenih ali zažganih najmanj 2,5 milijona ljudi, najmanj pol milijona jih je umrlo zaradi lakote in bolezni, skupno torej okoli tri milijone mrtvih.”

Danes je na mestu, kjer je bilo drugo koncentracijsko taborišče Auschwitz, urejen muzej, ki ga je v opomin prihodnjim rodovom Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine. Vsako leto muzej obišče več kot milijon obiskovalcev. Lani je muzej zabeležil rekordnih 2,32 milijona obiskovalcev.

Glavna slovesnost na območju nekdanjega nacističnega uničevalnega taborišča, ki danes leži na območju Poljske, bo v ponedeljek, na 75. obletnico njegove osvoboditve. Po napovedih se je bodo udeležili predstavniki več kot 51 držav in organizacij, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor. Spremljalo ga bo osem nekdanjih slovenskih taboriščnic. Spominske slovesnosti se bodo udeležili tudi predstavniki Evropske unije, Sveta Evrope, Združenih narodov in organizacije Unesco.

Po pričakovanjih naj bi se komemoracije udeležilo tudi približno 200 tistih, ki so preživeli Auschwitz in holokavst. Med njimi bo 95-letni Rachmil Hakman, ki so ga v Auschwitz odpeljali leta 1942.

Zame je pomembno, da se udeležim spominske slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve Auschwitza-Birkenau v spomin na moške, ženske in otroke, ki so jih tam umorili, mučili in razčlovečili, ter da svetu povemo o vseh krutostih, ki so se dogajale. Za vsakega je pomembno, da se spominja tega, kar se je zgodilo v taborišču, saj se število preživelih, ki so lahko pričevalci, zmanjšuje, takšno zlo pa se ne sme nikoli več ponoviti,” je njegove besede v sporočilu za javnost ob obletnici povzel muzej Auschwitza.

Na slovesnosti bo tudi Mike Bornstein, ki so ga v taborišče kot štiriletnika odpeljali leta 1944 in je eden od najmlajših preživelih. “Bil sem tam. In sem preživel. Ne smemo pozabiti tega, kar se je dogajalo (…),” je dejal pred obletnico in ob tem opozoril, da je še danes na svetu veliko diskriminacije.

“Ne samo proti Judom, pač pa tudi proti vsem manjšinam. To se mora nehati. Spominjati se moramo holokavsta, tako da nihče ne bo nikoli pozabil, kaj se zgodi, če se razbohoti sovraštvo. Upam, da bo ta dogodek opomnil ljudi, da se zoperstavijo krivici ter so prijazni in strpni do drugih,” je dejal Bornstein, ki je pred tremi leti tudi izdal knjigo o dogajanju v taborišču.

Več kot 200.000 tistih, ki so preživeli holokavst, danes živi v Izraelu. Med njimi je tudi 95-letni Avraham Haršalom, ki so ga leta 1943 kot 17-letnika odpeljali v taborišče Auschwitz.

Ob ustanovitvi Izraela leta 1948 se je preselil tja in kot se spominja, 20 let po drugi svetovni vojni vsi, ki so preživeli holokavst, še posebej pa taboriščniki iz Auschwitza, sploh niso pripovedovali o svojih izkušnjah. “Nismo govorili, ker nam ljudje niso verjeli (…), da je resnica, kar smo pripovedovali,” se spominja Haršalom, na spletni strani poroča Reuters.

Pred tem bo v sredo in četrtek spomin na holokavst, ki je zahteval šest milijonov žrtev med Judi, obeležil tudi Izrael. Slovesnosti, ki jo bo gostil izraelski predsednik Ruven Rivlin, se bo udeležilo več kot 40 voditeljev sveta.

Tudi na to slovesnost odhaja predsednik Pahor. V Jeruzalem bodo med drugimi prišli ruski predsednik Vladimir Putin, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski prestolonaslednik, princ Charles ter predsedniki Avstrije, Italije in Madžarske, Alexander Van der Bellen, Sergio Mattarella in Janos Ader. Med njimi ne bo poljskega predsednika Andrzeja Dude, ki je udeležbo odpovedal, ker ni dobil priložnost, da imel na dogodku govor.

S Poljske je sicer največ žrtev holokavsta; trije milijoni Judov. Skupno je druga svetovna vojna na Poljskem zahtevala okoli šest milijonov smrtnih žrtev, kar predstavlja petino predvojnega prebivalstva.

Poleg predsednikov Nemčije, Francije in Izraela ter predstavnikom Velike Britanije in ZDA ter dveh preživelih žrtev holokavsta bo eden glavnih govornikov v Jeruzalemu Putin, ki pa tako kot lani ni bil povabljen na poljsko slovesnost. Odnosi med Poljsko in Rusijo so dodatno načeti zaradi nedavnih izjav ruskega predsednika, ki je poskušal odgovornost za izbruh druge svetovne vojne naprtiti Poljski in namignil, da je ta država sokriva za holokavst.

Osrednja četrtkova slovesnost bo v spominskem centru Jad Vašem v Jeruzalemu. Ob tem naj bi se se voditelji po poročanju francoske tiskovne agencije AFP posvetili sedanjemu antisemitizmu v svetu ter zaostrenim razmeram na Bližnjem vzhodu, predvsem zadnjim napetostim med ZDA in Iranom.

Spominski center Jad Vašem (Spomenik in ime) v Jeruzalemu je največje spominsko obeležje holokavstu na svetu. Ustanovili so ga leta 1953. V Jad Vašemu je med drugim več spomenikov, muzej o zgodovini holokavsta ter največji arhiv o holokavstu; znanstveniki so doslej dokumentirali imena 4,8 milijona umorjenih Judov.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Več iz istega kraja