V zadnjih treh mesecih je ameriški dolar precej oslabil in proti evru izgubil 4,5 odstotka. Temeljni razlog, zakaj je se je dolar začel šibiti, je v tem, da je ameriška monetarna politika veliko bolj ekspanzionistična kakor je ta v drugih državah. Za primerjavo lahko omenimo, da je Ameriška centralna banka (FED) svojo bilanco stanja v zadnjem letu povišala za 84 odstotkov, Evropska centralna banka (ECB) pa jo je za 36 odstotkov, a kljub temu je dolar proti evru v tem času izgubil »zgolj« 5,6 odstotka. To pa nam daje ponovno daje vedeti o povišanih stopnjah povpraševanja po dolarski valuti v kriznih časih ter o pomembnosti statusa dolarja kot rezervne valute.
V ZDA bo šibkejši dolar pomagal spodbujati rast, kakor jo bo tudi mnogo bolj fleksibilen trg delovne sile kot ga imamo v Evropi. Skozi subvencije za stroške dela za najhujši čas krize, skozi znižanje delovnih ur ter skozi čakanja na delo smo se v Evropi izognili hujšemu povišanju dejanske brezposelnosti, kot jo doživljajo v ZDA. V Evropi bomo s tem plačali ceno manj dinamičnega trga dela, kot so ga pripravljeni sprejeti v ZDA. Bolj dinamičen trg dela v ZDA, kot v Evropi, bo sicer vodil v še višjo produktivnost ameriške delovne sile. Seveda se na temu mestu postavi vprašanje za kakšno ceno in ali bi to ceno evropska gospodinjstva bila kdaj v prihodnosti sprejeti?
Na globalnih delniških trgih se sicer trenutno nahajamo na polovici objav poslovnih izidov podjetji za drugi letošnji kvartal. V času pisanja je že več kot 250 podjetij, ki so uvrščena v ameriški borzni indeks S&P500 poročalo o ravni prihodkov in dobička za letošnji drugi kvartal. V agregatu se je prihodek podjetjem zmanjšal za 10, dobiček pa za 13 odstotkov. Med sektorji se je najslabše odrezal sektor osnovnih materialov in surovin, ki je zabeležil 47-odsotni upad tako dobička, kakor prodaje, medtem ko sta se s pet odstotno rastjo prihodkov najbolje odrezala farmacevtski sektor in tehnološki sektor. Slednji je med pandemijo še dodatno pridobil na prednosti. Ameriška tehnološka podjetja igrajo vse bolj pomembnejšo vlogo v globalnem gospodarstvu in v globalni tržni kapitalizaciji. Pandemija je prednost in vrednost ameriškega tehnološkega sektorja pred drugimi še povečala s pomočjo hitrejšega premika v svet bolj virtualne prihodnosti, kjer ima ameriška tehnologija, kot kaže, neprekosljivo prednost. Kljub temu pa to ne pomeni, da so bolj tradicionalne in ciklična podjetja zaradi epidemije kaj manj vredna kot so bila.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
