Pred stoto obletnico nova knjiga o koroškem plebiscitu

Knjižne police so bogatejše za novo knjigo o koroškem plebiscitu pred sto leti izpod peresa zgodovinarja, nekdanjega slovenskega veleposlanika v Avstriji Andreja Rahtena. Knjiga z naslovom Po razpadu skupne države obravnava dogajanje v letih 1918 in 1919 ter slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita.

Prva javna predstavitev knjige, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in celovško Mohorjevo, je bila včeraj zvečer Celju.

Knjiga po besedah avtorja prinaša možnost novih pogledov na celotno dogajanje okrog plebiscita s posebnim poudarkom na diplomatskem dogajanju, tako na pariški mirovni konferenci po koncu prve svetovne vojne kot tudi kasneje v okviru medplebiscitne, medzavezniške komisije, ki je delovala v času priprav na sam plebiscit na Koroškem.

Za STA je Rahten dejal, da je novost pri njegovem raziskovanju za tokratno knjigo o koroškem plebiscitu pritegnitev nekaterih virov, ki doslej niso bili v središču pozornosti, to je arhivsko gradivo v avstrijskem državnem arhivu na Dunaju in koroškem deželnem arhivu v Celovcu, kjer so ohranjeni dokumenti, ki jih slovensko zgodovinopisje in avstrijsko z redkimi izjemami doslej ni vpeljalo v svoje raziskave. Poleg tega je avtor sistematično raziskal nekatere arhivske fonde v Arhivu Slovenije, ki so bili sicer dobro znani, a manj pregledani.

Rahten je pri raziskovanju uporabil tako vire v slovenskih kot avstrijskih arhivih, medtem ko je bila večina del doslej zgolj vezana samo na eno stran arhivskih gradiv. Ob tem je izrazil prepričanje, da je nastopil čas, da “resnično potegnemo neko sintezo in pritegnemo vire z obeh strani ter pridemo do celovitejše slike”, ki je še toliko bolj potrebna ob letošnji stoti obletnici koroškega plebiscita.

Pred sto leti, 10. oktobra 1920, je na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.

V skladu z določili sanžermenske mirovne pogodbe iz leta 1919 so pred plebiscitom Celovško kotlino razdelili na cono A in cono B. Južna cona A je obsegala okraje Rožek, Borovlje, Velikovec in Pliberk, cona B pa Celovec z okolico. Zanjo je bil plebiscit predviden le, če bi se večina v coni A izrekla za takratno Kraljevino SHS.

Plebiscit so 10. oktobra 1920 najprej izpeljali v coni A, kjer se je 59,04 odstotka volilnih upravičencev izreklo za Avstrijo, 40,96 odstotka za kraljevino SHS. Volilna udeležba je znašala skoraj 95,75 odstotka.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun