Župani za vključitev Koroške med upravičene regije za črpanje iz sklada za pravičen prehod

Koroški župani se strinjajo, da se tudi Koroška pridruži regijam, ki bi lahko v prihodnje za različne ukrepe in projekte črpale evropska sredstva iz sklada za pravičen prehod. Iz Slovenije sta med upravičenimi regijami že premogovni regiji Zasavje in Savinjsko-Šaleška regija, poleg Koroške pa stroka zdaj presoja še vključitev Gorenjske in Goriške.
Koroška

Koroški župani so se na današnji spletni seji Sveta Koroške regije seznanili s študijo vključitve Koroške v sklad za pravičen razvoj. Ta je bil na ravni EU vzpostavljen kot ključno orodje za podporo območjem, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel.

Sklad za pravičen prehod je namenjen tistim evropskim regijam, ki so še vedno odvisne od fosilnih goriv, in regijam z industrijskimi obrati z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Evropska komisija je identificirala približno sto regij oz. območij v Evropi, ki so zaradi svoje navezanosti na energetsko intenzivne in okolje obremenjujoče poslovne procese uvrščajo med upravičena območja pravičnega prehoda.

Skladno s temi izhodišči je Slovenija najprej med upravičene regije uvrstila dve premogovni regiji, to sta Zasavje in Savinjsko-Šaleška regija, v nadaljevanju pa naročila študijo preverjanja upravičenosti še za Koroško, Goriško in Gorenjsko, torej za regije, kjer so prisotni industrijski obrati z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. To je koroškim županom danes povedala Vanja Cencič iz goriške lokalne energetske agencije Golea, ki ji je gospodarsko ministrstvo novembra letos naročilo pripravi študije za vse tri omenjene regije.

Pri pripravi študije sodeluje več partnerjev, med drugim Inštitut Jožef Stefan (IJS). Boris Sučić iz Centra za energetsko učinkovitost pri IJS je koroškim županom danes predstavil študijo, ki povzema stanje na Koroškem. V njej so med drugim izpostavljene tako slabosti regije, ki opravičujejo njeno vključitev v sklad, kot tudi nekatere že uveljavljene dobre prakse, kot je denimo daljinsko ogrevanje Raven na Koroškem z izkoriščanjem odvečne toplote metalurških procesov iz jeklarske družbe Sij Metal Ravne.

Med drugim je Sučić povedal, da Koroška glede na slovensko povprečje porabi za šest odstotnih točk manj električne energije, nekaj več zemeljskega plina, nekaj manj obnovljivih virov energije, pa tudi nekaj manj trdnih goriv kot je slovensko povprečje. Je pa na Koroškem najbolj energetsko intenzivna dejavnost proizvodnja kovin, sledita proizvodnja električnih naprav in proizvodnja kovinskih izdelkov, ki pa vse skupaj predstavljajo kar 91 odstotkov celotne rabe energije v regiji.

Preberi še:  Cepljenje proti covidu-19 se bo v ponedeljek začelo tudi za odrasle, mlajše od 50 let

V povezavi z industrijo je po izpustih ogljikovega dioksida na prebivalca Koroška nad slovenskim povprečjem, med občinami pa je Sučić izpostavil občini Ravne in Črno na Koroškem, kjer so emisije večje od slovenskega povprečja.

Med slabostmi na Koroškem je izpostavil pretekla okoljska bremena in šibko elektroenergetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo. Koroška v nasprotju z Gorenjsko nima izdelanega trajnostnega energetsko-podnebnega načrta, regija je tudi zelo izvozno usmerjena in tako veliko odvisna od dogajanja na mednarodnih trgih. Med nevarnostmi za regijo je tako omenil negotov prihodnji razvoj industrijskih dejavnosti znotraj EU.

“Naša analiza je potrdila, da samo z ukrepi občinskih oblasti ni mogoče doseči ambicioznih ciljev. Ne gre več samo za vprašanje posameznih občin ali regij, gre za nacionalno vprašanje,” je dejal Sučić, ki je dodal, da študija “nedvomno nakazuje, da je Koroška upravičena za naslavljanje ukrepov in ciljev iz sklada za pravičen prehod”.

Župani, ki so se poleg predstavnikov nekaterih podjetij danes seznanili s to študijo, zato od gospodarskega ministrstva pričakujejo, da bo regijo priključilo med upravičenke za vključitev v sklad.

EU je sredstva v skladu za pravični prehod v zeleno gospodarstvo maja letos povečala s 7,5 milijarde na 40 milijard evrov. Tako se je znesek za Slovenijo s prejšnjih 92 milijonov zvišal na 538 milijonov evrov.

prijavi se

prijavi se v svoj račun