V sejni sobi občinske stavbe v Črni na Koroškem je bila danes ob 10. uri sklicana novinarska konferenca glede napovedanega zaprtja 15 poslovalnic NLB. Konference so se udeležili župani desetih slovenskih občin, na čelu s črnjansko županjo mag. Romano Lesjak. Poleg Lesjakove so bili prisotni župani občin Križevci, Ormož, Moravče, Ig, Dobrepolje, Borovnica, Žužemberk, Brežiče in Gornji Petrovci. Primaren razlog za sklic konference je bil podpis skupne izjave, v kateri župani in občani omenjenih občin ostro nasprotujejo zaprtju poslovalnic, in predstavitev navedene problematike javnosti.
V uvodnem nagovoru je Lesjakova pozdravila navzoče župane in opozorila na problem najšibkejših, za katere naj bi bila država dolžna poskrbeti enakopravno kot za ostale državljane. Izpostavila je problem velikosti občine, ki je po površini druga največja v celotni koroški regiji, in oddaljenosti občanov od naslednje najbližje poslovalnice NLB v Mežici. Poslovalnica v Črni po njenih navedbah obstaja že od leta 1992, hkrati je tudi glavna banka v občini, le teh pa po njenem mnenju država in vodstvo NLB-ja zaradi njihove pomembnosti za občane ne bi smela ukinjati.
V nadaljevanju je besedo predala ostalim županom, kot prvemu županu občine Križevci, Branko Belcu, ki meni, da je najbolje, da se do prodaje NLB-ja, glede napovedanega zaprtja poslovalnic, nič ne zgodi. Pravi, da bi lahko novi lastniki banke imeli povsem drugačen pogled na situacijo in mogoče do zaprtja poslovalnic sploh ne bi prišlo. Hkrati dodaja, da vse poslovalnice ne morejo poslovati najbolj uspešno, ob odločanju glede zaprtja pa je potrebno gledati širše kot le na donosnost posamezne poslovalnice.
Alojz Sok iz občine Ormož pravi, da je potrebno obmejna območja utrjevati, tako kot to počnejo v drugih državah, saj so le ta območja pomembna tudi za prebivalce z druge strani meje, ki so prav tako klienti NLB-ja. Dodal je, da v primeru zaprtja poslovalnice NLB njihovi klienti ne bodo odšli v poslovalnico v drug kraj, pač pa bodo bančne storitve enostavno prenesli k drugi banki.
Župan občine Moravče Martin Rebolj je podobno kot že prej Lesjakova opozoril na problem starejših, ki ne obvladujejo računalniškega znanja in so posledično se močneje vezani na lokalno banko. Sprašuje se tudi o smiselnosti zapiranja poslovalnice, ki so jo pred dvema letoma prenovili in v njej dodatno zaposlovali. Po njegovih besedah bi bilo poslovalnice potrebno zapreti na območjih, kjer jih je preveč.
Janez Cimperman iz občine Ig se ob napovedanem zaprtju bančnih poslovalnic boji tudi ukinitve matičnih uradov, pošt, ostalih bank ter vseh storitev, pomembnih za vsakega občana. Skeptičen je glede zanimanja države za prebivalce iz ruralnih območjih, ki naj bi bilo zelo majhno. Hkrati je pozval predsednika vlade Marjana Šarca, da zaprtje poslovalnic prepreči.
Tudi Janez Pavlin, župan občine Dobrepolje, meni, da bi bilo bolj smiselno zapirati bančne poslovalnice v Ljubljani, kjer je poleg NLB-ja še poplava drugih bank. Sprašuje se, na osnovi kakšne študije je bilo določeno katere poslovalnice je potrebno zapreti, evropska direktiva naj bi namreč zgolj predlagala, naj se na tem področju nekaj stori, ne pa tudi kako se to izvede.
Občina Borovnica, ki jo vodi župan Bojan Čebela, naj bi doživljala pravi industrijski bum, hkrati ima občina tudi najvišji demografski prirastek med vsemi slovenskimi občinami, zato se mu zdi načrtovano zaprtje poslovalnice povsem nesprejemljivo.
Franc Škufca iz Žužemberka je kot prvi omenil, da v njegovi občini poteka civilna iniciativa proti zaprtju poslovalnice, kasneje je podobno dodala Lesjakova, v Črni so do tega dne zbrali podpise že polovice občanov. Oba se zavedata pomembnosti sodelovanja občine z njenimi občani.
Župan Brežic Ivan Molan podobno kot predhodnik Sok opozarja na pomembnost poslovalnice v Dobovi za mednarodne kliente. Meni, da zapiranje poslovalnic vodi v še večjo centralizacijo države. Franc Šlihthuber, župan občine Gornji Petrovci, je kot zadnji poudaril, da so vse niti v odločanju glede zaprtja poslovalnic v rokah države in ne Evrope.
Sledil je podpis skupne izjave županov, naštetim pa se pridružujejo še občine Cerknica, Velenje, Domžale in Sežane, katerih župani na konferenci niso bili prisotni.
