Znani so rezultati monitoringa ob slovenjgraških hmeljiščih. Hmeljarji so pomirjeni. Kaj pa župan in Civoz?

hmelj

Mestna občina Slovenj Gradec je objavila rezultate vzorčenja rastlin, tal in zraka ob škropljenju hmelja, ki ga je avgusta letos po naročilu občine izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Rezultati so pokazali zelo majhne vsebnosti škropiva pri zanosu, v splošnem pa so meritve pokazale, da vrednosti ne odstopajo od standardiziranih oziroma da so v določenih primerih bistveno nižje od dovoljenih

Ob tej priložnosti je župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler sklical sestanek z vsemi vpletenimi deležniki. Sestanka so se udeležili predstavniki Mestne občine Slovenj Gradec, Ministrstva za kmetijstvo, Nacionalnega instituta za javno zdravje, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja ter Hmeljarjev Mislinjske doline.

Po sestanku je Klugler dejal: »Takoj po nastopu mandata sem organiziral ločena sestanka s predstavniki Civilne iniciative ter s predstavniki hmeljarjev. V dogovoru z Občinskim svetom smo v letošnjem letu izvedli tudi nov monitoring, saj so na meritve v preteklem letu leteli očitki o neustrezni izbiri koordinatorja, monitoring pa tudi ni bil izveden v celoti. Letos smo za koordinacijo meritev izbrali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) pa je meritve v mesecu avgustu tudi izpeljal. Gre torej za dve zaupanja vredni instituciji, z ustreznimi certifikati, licencami in pooblastili, ki sta pretekli petek rezultate analiz odvzetih vzorcev tudi predstavili vsem deležnikom (predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo, MOSG ter civilne iniciative in hmeljarjem), ki so se udeležili sestanka na Mestni občini. Vsa gradiva smo tudi objavili na občinski spletni strani, da se lahko zainteresirani podrobneje seznanijo z rezultati meritev.”

Rezultate meritev najdete TUKAJ.

Glede rezultatov pa je povedal: ” Laično lahko ugibam, da bi bili ti rezultati gotovo drugačni, če bi pridelovalci uporabljali drugačno škropivo, ali če bi monitoring izvajali v kakšnem drugem obdobju sezone pridelave hmelja in dlje časa. Vsekakor ni razloga, da tokratnim rezultatom meritev ne bi zaupali. Zanimalo nas je tudi, koliko škropiva se ob zanosu pri škropljenju nalaga v okolici hmeljišč in iz rezultatov smo lahko ugotovili, da zelo malo, vsekakor v mejah predpisanih vrednosti. Poudarjam pa, da je šlo pri merjenju za zelo kratko obdobje izvajanje meritev ter da bi le z daljšim in bolj sistematičnim nadzorom lahko prišli do podatkov, ki bi lahko bili ustrezna osnova za trajnejše ukrepe za varovanje okolja.”

“Želim poudariti, da smo monitoring izvedli zato, da se v mestni občini prepričamo, v kakšnem okolju živimo. V tem duhu pričakujem morebitne prihodnje pobude tudi za meritve ostalih potencialnih onesnaževalcev, trde delce v zraku, druge poljščine ipd. in v kolikor bo občinski svet izrazil zahtevo po tovrstnem nadzoru, bomo takšne meritve še izvajali. Vsekakor pa bi si želel, da bi k izvajanju podobnih meritev, preko NIJZ, čim prej pristopila tudi država, saj se pravilniki o določanju mejnih vrednosti vplivov FFS na okolje pripravljajo na ministrstvih. Morda bi pilotne meritve lahko država izvedla prav v Slovenj Gradcu, kjer je ta problematika trenutno aktualna. Tako bi slovenjgraškemu proračunu prihranili nekaj sredstev, hkrati pa bi dobili obsežnejše in relevantnejše podatke o tem, v kakšnem okolju bivamo,” je sklenil Klugler.

Kot je poročal Koroški radio, pa v Civiln iniciativi za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradec rezultatom in analizi oporekajo, zato nameravajo naročiti svojo ekspertizo. Peter Metulj je za Koroški radio pojasnil, da se bodo preko odvetnikov poslužili zunanjih strokovnjakov, ki bodo strokovno ocenili metode in analize, za tem pa se bodo odločili, kako opraviti biomonitoring, ki so ga zaradi obljube občanom dolžni izvesti.

Ob tem pa predstavnica hmeljarjev, Andreja Hace poudarja, da kmetje hmeljarji uporabljajo zgolj registrirana sredstva za varstvo rastlin, ki so pred tem prestala strogo preverjanje tveganja za zdravje ljudi in živali. Reden nadzor ali s tujko monitoring opravlja fitosanitarna inšpekcija, ki v Mislinjski dolini doslej ni zaznala kršitev. Poleg tega jih nadzirajo še kupci hmelja. Zato jih poročilo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je letos že drugič vzorčil in analiziral tla in zelenjavo v bližini hmeljišč, ni presenetilo.

»Podatki in izračuni, ki jih podaj letošnje poročilo, ponovno, kot so pokazale že lanske meritve, nedvoumno dokazujejo, da škropljenje v hmeljiščih ne povzroča škodljivih vplivov na tla in zelenjavo, pridelano v bližnjih vrtovih. Še bolj pozitivno je poročilo o vzorčenju in analizi zraka v neposredni bližini hmeljišča v času škropljenja. Izmerjene sledi škropiva so bile v vzorcih zraka ekstremno nizke, na meji zaznavanja uporabljene merilne opreme, čeprav so zrak zajemali le 8 m od hmeljišča. Iz sklepnih ugotovitev v poročilu nedvoumno sledi, da tako bližnji prebivalci kot naključni mimoidoči, otroci ali odrasli, niso ogroženi, tudi če se v času škropljenja nahajajo v neposredni hmeljišča. To dokazuje izračun dihalne (inhalatorna) izpostavljenosti za osebo, ki bi ostala 24 ur po škropljenju na lokaciji vzorčenja, to je le 8 m od hmeljišča,« pove Hacetova.

»Glede na izmerjeno koncentracijo učinkovine so izračunali, da je ta izpostavljenost  le 1,7 milijardinke najvišje še sprejemljive dihalne izpostavljenosti, ki je uradno podana za merjeno učinkovino (Poročilo o vzorčenju in analizi zraka,  str.8: » % AOEL = 0,00000017 %«, AOEL pomeni Acceptable operator exposure level).Ugotovitve, ki jih podaja poročilo, bi morali razveseliti vse, ki so bili v skrbeh za svoje zdravje in okolje. Nedvoumni in strokovno utemeljeni rezultati dokazujejo, da so bile obtožbe na račun kmetov hmeljarjev, češ da s svojo dejavnostjo škodimo okolju in zdravju, neutemeljene, izmišljene in zlonamerne,« je kritična predstavnica hmeljarjev, ki dodaja: »Izkazalo se je tudi, da so bile izjave posameznikov iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in njihovo priporočilo ukrepov osnovni šoli Šmartno pretirane in brez resnih strokovnih podlag. Namesto trezne z dejstvi podkrepljene presoje, so pavšalne sodbe NIJZ le še dodatno vznemirile in prestrašile javnost. Žal pa smo ob objavi poročil vzorčenja in analiz namesto zadovoljstva, da živimo v zdravem okolju vsaj kar se tiče vplivov hmeljarstva in kmetijstva, že priča poskusom obračanja rezultatov, nestrokovnim razlagam in omalovaževanju pomena meritev in izračunov.«

»Hmeljarji smo pomirjeni, saj smo dobili potrditev, da opravljamo svojo dejavnost korektno in odgovorno do okolja. Dejstva, ki jih prinaša poročilo, so na naši strani. To je naša popotnica za naprej, ki jo želimo z dobrim sodelovanjem v skupnem naravnem in družbenem prostoru deliti s sosedi, krajani in občani MOSG,« za konec pove Andreja Hace.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije