Spomladi svojo naravno zeleno ograjo temeljito pregledate, odstranite poškodovane poganjke, jih pognojite in pravočasno ukrepate ob pojavu bolezni ali škodljivcev. Z ustrezno oskrbo žive meje bo le-ta zacvetela v vsej svoji lepoti in vam prinesla veselje ter zavidljive poglede skozi vse leto!
Zelena ograja, ki lepša dvorišče in ščiti pred neželenimi pogledi
Žive meje so pri nas zelo priljubljene, saj na subtilen in naraven način zagotavljajo zasebnost in hkrati ustvarjajo tudi čudovit, zelen ambient. Zelena barva pomirja in navdihuje, drevesa in grmi pa tudi ščitijo pred močnim soncem, hrupom in radovednimi pogledi.
Živa meja deluje kot naravna ograja, ki poleg zaščite pred pogledi zadržuje pline in prah ter polepša okolico našega doma. Zasaditev žive meje je tudi cenejša možnost v primerjavi z drugimi ograjami, čeprav na drugi strani oskrba žive meje zahteva nekoliko več pozornosti.
Na voljo je ogromno rastlin, ki so popolne za žive meje, od iglavcev do listavcev. Najpogosteje se odločamo za lovorikovec, češmin, fotinija, liguster, dren, pušpan, cipreso, pacipreso, klek, tiso … Izbira prave rastline pa je odvisna od potreb in osebnega okusa.
Pomembno je, da se odločimo za rastline, ki so trpežne, enostavne za vzdrževanje in ustrezajo našemu podnebju in tipu tal.
1) Obrezovanje
Ključni del oskrbe žive meje je obrezovanje, pristop k le-temu pa je odvisen od vrste rastline. Pri listavcih, kot so denimo liguster, pušpan in lovorikovec, za obrezovanje počakajte na začetek poletja, ko se rastline že dobro razrastejo. Če pa se nato med poletjem ponovno močno razrastejo, pa lahko rez znova ponovite jeseni.
Iglavci ne potrebujejo tako močnega obrezovanja kot listavci. Obrezujte le stranske veje, in to konec pomladi ali v začetku poletja, zopet pa po potrebi rezanje ponovite jeseni.
Pri cvetočih živih mejah (španski bezeg, japonska kutina) bodite pozorni na čas cvetenja in jih režite po cvetenju. Poleti cvetoče rastline, kot so denimo hortenzija, hibiskus in forzicija, pa obrezujte zgodaj spomladi.
Za obrezovanje živih mej uporabite ostre teleskopske škarje.
- Cipresa: obrezujte trikrat letno, od sredine aprila do konca avgusta.
- Tisa: s teleskopskimi škarjami jo obrezujte do dvakrat na leto, poleti in/ali jeseni.
- Lovorikovec: obrezujte konec junija, raje z ročnimi škarjami, da ne poškodujete lepih listov.
- Kalin: obrezujte trikrat letno, dvakrat poleti in po potrebi še enkrat konec februarja
- Češmin: obrezujte enkrat poleti.
- Pušpan: obrezujte dvakrat ali trikrat letno med rastno sezono.
- Gaber: obrezujte do dvakrat letno, pozno poleti.
- Bukev: obrezujte dvakrat letno, sredi poletja in po potrebi pozno pozimi.
Pozor!
Pri oskrbi žive meje pazite, da s teleskopskimi škarjami ne odrežete več kot tretjino rastline, saj se vrh morda ne bo več obrasel ali pa bo grm propadel. Iz golih vej ne bodo zrasli novi poganjki, zato ne režite do golih vej, da ne skazite podobe žive meje. Listnate žive meje obrezujte redno, saj boste tako zagotovili, da vejice ne olesenijo in ne izgubijo lepe oblike ter zelene barve.
Redno tudi odstranjujte plevel, saj lahko zasenči notranje veje, ki brez zadostne svetlobe ogolijo in se ne obrastejo več.
2) Gnojenje
V oskrbi žive meje je velikega pomena tudi ustrezno gnojenje z gnojilom za žive meje. Oskrbeti živo mejo z gnojilom je priporočljivo spomladi, ko rastline najbolj intenzivno rastejo. Ob koncu zime lahko na zimzelenih rastlinah opazimo spremembe barve listov ali iglic, kar nakazuje na pomanjkanje hranil ali bolezni.
Spomladi uporabite gnojilo za živo mejo z dodatki mikroelementov in tako rastlinam zagotovite večji zagon rasti ter bolj zelene liste ali iglice. Za manjše površine sta odlična izbira COMPO turbo gnojilo za žive meje in COMPO dolgotrajno gnojilo za iglavce. Za večje površine se priporoča popolnoma oplaščeno gnojilo za živo mejo Agroblen Total, ki se sprošča kar šest mesecev in ima visoko vsebnost magnezija.
Vse te dodatke lahko najdete v specializirani spletni trgovini Metrob.
3) Zalivanje
Živo mejo zalivajte zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je izhlapevanje vode najmanjše. To omogoča, da voda prodre globlje v tla in preprečuje sončne opekline listov.
Frekvenca zalivanja se razlikuje glede na vrsto rastlin v živi meji. Iglavci potrebujejo manj vode kot listavci, zato prilagodite zalivanje glede na specifične zahteve posameznih rastlin.
Za nezahtevno oskrbo žive meje uporabljajte namakalne sisteme, škropilnike ali vrtne cevi. Poslužite se lahko tudi mulčenja, saj le-to pomaga ohranjati vlago v tleh, zmanjšuje izhlapevanje, zavira rast plevela in zagotavlja hranila med razgrajevanjem.
Spremljajte vremenske napovedi in prilagajajte zalivanje glede na padavine ali sušna obdobja. Rastline namreč potrebujejo več vode v vročih in suhih dneh ter manj v deževnih obdobjih.
Premišljena oskrba žive meje je torej ključnega pomena za njen zdrav in lep videz. S skrbno in redno oskrbo boste lahko uživali v čudoviti in funkcionalni živi meji skozi celo leto!
