Kot je za STA povedal predsednik slovenskega združenja žičničarjev Boštjan Paradiž, sicer tudi prvi mož največjega koroškega smučišča na Kopah, so bile decembrske razmere zelo slabe in veliko smučišč sploh ni obratovalo, precej manjših smučišč ne obratuje še danes, večina večjih pa trenutno deluje v okrnjeni ponudbi.
“Ta trenutek so sicer razmere zaradi ohladitve vendarle bolj ugodne vsaj za umetno zasneževanje, tako da bodo večja smučišča lahko končno zagnala vse naprave,” je dodal Paradiž.
Decembra za petino manj smučarjev kot lani, dvakrat manj kot leta 2021
Po njegovih podatkih so smučarski centri od začetka sezone do konca lanskega leta našteli le okoli 150.000 smučarjev, kar je za več kot petino manj v primerjavi z že lani ne preveč ugodno sezono, ko je teh bilo nekaj več kot 180.000. Še dlje pa so od leta 2021, ko so bile decembra zimske razmere normalne in je smučišča v prvem delu zime obiskalo okoli 330.000 smučarjev, kar je več kot dvakrat več.
Nadaljevanje sezone bo po besedah Paradiža odvisno predvsem od tega, ali jih bo narava obdarila s kaj naravnega snega ali pa bodo vsaj dobre razmere za umetno zasneževanje, saj bo le tako mogoče vsaj deloma rešiti aktualno zimo. “O tem, ali je ta že izgubljena, je za zdaj še prehitro govoriti, a dejstvo je, da prvi del ni dal veliko razlogov za optimizem. Za marsikatero smučišče so namreč eden vrhuncev leta božično-novoletni prazniki,“ pravi Paradiž.
Kot je dodal, bodo slovenska smučišča zato v prihodnje morala poskrbeti, da bodo imela na voljo dovolj resursov za umetno zasneževanje ter dovolj velika akumulacijska jezera vode. To je edina rešitev, ki jo vidi na dolgi rok, da bo smučanje pri nas sploh še mogoče obdržati.
Za dokončni prehod na celoletni turizem bo potrebnih še precej investicij
Ena od priložnosti za gorske turistične centre je v prihodnje podaljšanje sezone tudi na ostale letne čase, vendar, kot poudarja Paradiž, slovenska smučišča še vedno v glavnem živijo od zimskega turizma, ki marsikje predstavlja okoli 65-odstotni delež. Prehod na celoletni turizem bo trajal še nekaj časa, potrebnih bo še kar nekaj investicij v infrastrukturo, seveda pa ima gorski turizem še veliko potenciala, dodaja.
Država je letos izdatno pomagala smučarskim centrom pri njihovih investicijah, saj je za investicije Krvavcu, Voglu, Veliki Planini, Cerknemu, Goltem, Rogli, Kopam, Mariborskem Pohorju in Trem kraljem skupaj namenila več kot 55 milijonov evrov, pri čemer je podporo pogojevala prav z vlaganjem v projekte, ki bi pospešili razvoj celoletnega trajnostnega turizma.
To je po besedah prvega med žičničarji zelo pomembno za dvig kakovosti ponudbe, s tem pa tudi večje konkurenčnosti. “Želimo si, da bi dosegli kontinuiteto nadaljnjih vlaganj, tako v žičniške naprave kot tudi v posodobitev sistemov, povezanih z zasneževanjem,“ pravi Paradiž.
Po njegovem mnenju bi smučarski centri morali v naslednjih letih v zasneževalne sisteme in posodobitev opreme nujno vložiti okoli 20 milijonov, s tem pa bi lahko trenutne alarmantne podatke popravili in dosegli multiplikativne učinke, kot so dodatno polnjenje hotelov in zaslužek gostinskih ter turističnih delavcev.
Med redkimi smučarskimi centri, ki lani ni bilo deležno sofinancerskih sredstev države, je Kanin, edino pravo slovensko visokogorsko smučišče, kjer težav s snegom običajno nimajo, za nameček se lahko povezujejo z italijansko Sello Neveo, a imajo težave z infrastrukturo in upravljanjem. Po besedah Paradiža je za to smučišče vsekakor treba poiskati pravi model, a bodo to morali storiti lastniki in upravljavci.
Smučišča po ohladitvi postopoma zaganjajo žičniške naprave
Smučarski centri so se sicer zasneževanja lotili postopoma, tako pa tudi odpirajo nove proge. Na Pohorju so v sredo zagnali še štirisedežnico Poštela in dvosedežnico Radvanje, s tem pa so prvič v tej sezoni omogočili smuko vse do izteka Snežnega stadiona. Predvidoma ta konec tedna naj bi odprli še Čopovo progo, ki prav tako pelje do doline, tako da ob vzpenjači na 40 centimetrih podlage deluje 12 od 16 žičniških naprav.
Na Rogli, kjer razpolagajo z enako količino snega, delujejo skoraj vse naprave, od prejšnjega tedna tudi na najzahtevnejših progah Jurgovo. Več težav imajo na Krvavcu, kjer imajo 35 centimetrov snega, od 13 naprav pa jih delujejo šest.
Tudi v Kranjski gori jih letos narava ni preveč obdarila s snegom, tako da imajo trenutno le 20 centimetrov snega, deluje pa šest od 13 naprav. Ta teden so odprli progi Podkoren in Vitranc 1, pa tudi sedežnici Kekec in Dolenčev rut ter vlečnice Mojca, Rožle in Brslina.
S polmetrsko snežno podlago se lahko pohvalijo na Kopah, kjer deluje sedem od osmih naprav, vse razen štirisedežnice Kaštivnik. Ob tem na koroškem smučišču na kar petih progah ponujajo tudi nočno smuko.
Veliko težav s snegom so imeli na Golteh, kjer so šele v ponedeljek odprli edino delujočo sedežnico Medvedjak s progo Dužinska/Preseka, ki je pokrita s 40 centimetrov debelo snežno podlago, na voljo je še tekoči trak za otroke, ostalih pet naprav pa še vedno miruje.
Na Voglu so v celoti odvisni od naravnega snega, ki so ga bili po dolgem čakanju le deležni, tako da imajo zdaj na voljo 60 centimetrov debelo podlago, deluje pa osem od devetih naprav z izjemo enosedežnice Šija. Za polovico nižja je snežna podlaga na smučišču Cerkno, kjer delujejo tri od sedmih naprav.
Vir: STA
