Kot so pred torkovim dnevom varne uporabe interneta zapisali na statističnem uradu, je internet v Sloveniji v prvem četrtletju preteklega leta uporabljalo 89 odstotkov prebivalcev, starih med 16 in 74 let, v EU je bilo povprečje za odstotno točko višje. Vsak dan ali skoraj vsak dan je internet pri nas uporabljalo 86 odstotkov (v EU 84 odstotkov).
V starostni skupini od 16 do 24 let je delež tistih, ki so uporabljali internet, še višji. V Sloveniji jih je internet uporabljajo 99 odstotkov, v EU odstotno točko manj, vsak dan ali skoraj vsak dan pa je internet pri nas uporabljajo 98 odstotkov mladih (v EU 97 odstotkov).
Največ prebivalcev, in sicer 80 odstotkov, je internet uporabljalo za pošiljanje ali prejemanje elektronske pošte, med mladimi je bil ta delež 92-odstoten. Za izmenjavo sporočil prek aplikacij za komuniciranje je internet uporabljalo 64 odstotkov prebivalcev (86 odstotkov mladih), za sodelovanje v spletnih družbenih omrežjih 63 odstotkov (90 odstotkov mladih, za elektronsko bančništvo pa 57 odstotkov (56 odstotkov mladih). Po spletu je nakupovala polovica prebivalcev, med mladimi je ta delež 63-odstoten.
Pametni telefon je za zasebne namene uporabljalo 85 odstotkov prebivalcev (94 odstotkov mladih). 12 odstotkov prebivalcev pa je uporabljalo t. i. klasični mobilni telefon, ki omogoča le osnovne funkcije, kot so klicanje ter pošiljanje in prejemanje sms-sporočil. Teh je bilo največ, 37 odstotkov, med starimi od 65 do 74 let.
Da še nikoli niso uporabljali interneta, je v prvem četrtletju lanskega leta odgovorilo devet odstotkov prebivalcev, v EU je ta delež sedemodstoten. Največ jih je v starostni skupini od 65 do 74 let, kjer je tretjina takšnih.
Neuporabniki interneta imajo sicer za to različne razloge. 76 odstotkov jih interneta ne potrebuje, 42 odstotkov jih nima veščin za njegovo uporabo, 28 odstotkov jih internet ne zanima, 24 odstotkov pa jih meni, da so za njegovo uporabo prestari ali premladi. Pri 15 odstotkih neuporabnikov je aktivnosti na internetu namesto njih izvedla druga oseba. Osem odstotkov jih je odgovorilo, da imajo pomisleke zaradi zasebnosti ali varnosti na internetu, štirje odstotki pa ne zaupajo informacijam na internetu.
V enem letu pred anketiranjem, torej v med majem 2021 in aprilom 2022 so spletne strani javnih ustanov uporabljale skoraj tri četrtine prebivalcev, med mladimi pa štiri petine. Več kot petina jih je na omenjenih spletnih straneh ali mobilnih aplikacijah oddala tudi vlogo ali zahtevek za uradni dokument. Med starostnimi skupinami je bil delež teh največji med mladimi, in sicer jih je tretjina.
Pametne naprave, kot so svetila, ure, zvočniki, sta uporabljali dve tretjini prebivalcev. S težavami pri uporabi pametnih naprav ali sistemov pa se je srečala približno tretjina uporabnikov. Pri treh odstotkih uporabnikov se je pojavila težava z zaščito ali zasebnostjo podatkov, denimo zaradi vdora v napravo ali razkritja osebnih podatkov.
