Predstavniki številnih koroških podjetij so danes na Kopah sodelovali na Gospodarskem forumu Koroške, ki sta ga na temo aktualne problematike na trgu energentov organizirala GZS Koroška gospodarska zbornica in informacijska točka SPOT svetovanje Koroška.
Čeprav je razprava pokazala, da je zaradi razmer na trgu energentov trenutna situacija v koroških podjetjih različna, ker nekatera imajo vnaprej zakupljene energente, druga ne, pa je bilo enotno stališče sodelujočih, da mora država čim prej ukrepati in končati negotovost, v kateri so se znašla podjetja. “Potrebujemo odgovore, tudi slab odgovor je boljše kot noben odgovor,” je med drugim dejal izvršni direktor za tehnično področje v družbi Tab Mežica Martin Rebula.
V Tabu se zaradi negotovih okoliščin bojijo predvsem tega, kaj se bo zgodilo v letih 2023 in 2024. Že dlje časa tako iščejo rešitve, nekatere so že uvedli, trenutno med drugim razmišljajo o možnostih selitve vsaj dela proizvodnje v več držav, omenil je Kanado ali Španijo, kjer je uvedena določena kapica pri ceni električne energije, ali Severno Makedonijo, kjer so, tako Rebula, ugodnosti, ki jih tam država ponuja za poslovanje in naložbe v primerjavi s Slovenijo bolj privlačne.
Tudi direktor družbe ECE Sebastijan Roudi je povedal, da je Španija z zamejitvijo cene zemeljskega plina pri proizvodnji elektrike uspela doseči tudi to, da ima dejansko na trgu dosti nižjo ceno. Sicer pa Roudi še naprej napoveduje negotovost na trgu in visoke cene, med možnimi scenariji do konca prihodnje zime pa je omenjal tudi možnost redukcije elektrike v obdobju najvišjih cen na dnevnem trgu.
Že v zelo kratkem času konkretne rešitve in ukrepe s strani države terjajo žičničarji, med njimi podjetje Vabo, ki upravlja s smučiščem na Kopah. “Lani smo za električno energijo plačali okoli 85.000 evrov, letos bo znesek 840.000 evrov, če se situacija za zadnje četrtletje ne reši,” je opozoril direktor podjetja Vabo Boštjan Paradiž. Želi si, da bi še pred začetkom smučarske sezone prišlo do regulacije cen električne energije. Prav novembra in decembra namreč za potrebe zasneževanja porabijo veliko elektrike.
“Naša težava ni, kako bo letos do konca leta, naša skrb je, ali bo Metal še na trgu v letih 2023 ali 2024. Imamo konkurenco, ta ima prek severne meje po naših podatkih bistveno drugačne pogoje,” pa je dejal glavni direktor podjetja Sij Metal Ravne Jernej Močnik. Tudi direktor družbe Monter Dravograd Bogdan Kadiš je opozoril, da morajo vsi znotraj Evrope imeti enake pogoje poslovanja.
“Tudi mi opozarjamo, da ni več časa, da rabimo odgovore v naslednjih nekaj tednih, da bomo še pred snegom vedeli, kje smo,” je dodala izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar pa, da nam nič ne bo pomagalo, če bomo finančno pokrivali čakanje na delo doma ali skrajšan delovni čas za podjetja, ki bi morala delno ali v celoti ustaviti proizvodnjo, ko pa je čas zaprtja nekega podjetja lahko ključen za nadaljnji obstoj podjetja. “Odločno bo treba vzpostaviti primerne pogoje in cene energentov, da bomo v gospodarstvu v nadaljevanju bolj mirni,” je dodal.
Anketa, ki jo je GZS Koroška gospodarska zbornica konec avgusta izvedla med okoli 70 koroškimi podjetji, je med drugim pokazala, da je letos ceni energentov na trgu prepuščenih slabih 30 odstotkov podjetij v regiji, ki nimajo vnaprej zakupljenih energentov, v prihodnjem letu pa je negotovost glede cene električne energije prisotna kar v skoraj 70 odstotkih podjetij. Več kot polovico anketiranih podjetij zaradi povišanja cen energentov skrbi obstoj podjetja.
