V Radljah ob Dravi zaživel Center sonaravnega gospodarjenja z gozdovi

Občina Radlje ob Dravi je s sodelovanjem partnerjev zgradila in danes slovesno odprla Center sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Pri tem se je oprla delo domačina, inženirja gozdarstva in pionirja sonaravnega gozdarjenja v Dravski dolini Franja Pahernika. Prostor bo nudil podporo širjenju znanja o trajnostni skrbi za gozd.
les hlodovina

Center je velika pridobitev za slovensko in evropsko gozdarstvo, saj gre za prvo takšno ustanovo v svetu, je na današnji slovesnosti v Radljah ob Dravi v nagovoru zbranim dejal predsednik Pahernikove ustanove in profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Jurij Diaci.

Glede gospodarjenja z gozdovi v svetu je dejal, da globalno prevladuje eksploatacijsko gospodarjenje z gozdovi, medtem ko je v Evropi gospodarjenje sicer bolj trajnostno naravnano, a kar na dveh tretjinah prevladuje industrijsko golosečno gospodarjenje.

“To daje sicer dobre ekonomske učinke, vendar z velikim bremenom za okolje,” je opozoril Diaci in poudaril pomen sonaravnega gospodarjenja z gozdovi brez golosekov, ki je uveljavljeno v nekaterih alpskih državah, še posebej v Sloveniji in Švici.

Takšen način omogoča ekonomsko izkoriščanje gozda ob hkratnem varovanju narave in prilagajanju gozdov na podnebne spremembe. Zato sonaravno gospodarjenje prevzema vse več držav, njegov razvojni potencial je prepoznala tudi Evropska komisija,” je dejal Diaci.

Na rodbino Pahernik in Pahernikove gozdove, ki so temelj istoimenske ustanove, ter na Pahernikovega “učenca” Maksa Suška, ki je sodeloval pri razvijanju ideje “o skupnem nastopu vseh gozdarskih organizacij v Sloveniji” oz. vzpostavitvi omenjenega centra, pa je v nagovoru spomnil župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik.

Center sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki je zdaj pred izzivom, da se napolni z vsebinami, je občina postavila v okolje parka in Dvorca Radlje, ki ga v prihodnjih letih ob finančni podpori države čaka obnova. “Šele ta celovita obnova prostora v radeljskem parku bo nakazala razvojne možnosti centra in ostalih dejavnosti tudi v prihodnje,” je dejal župan.

Poudaril je še, da je namen obiskovalcem centra pokazati, kako lahko v lokalni skupnosti ob sodelovanju ustanov s področja upravljanja z gozdom sledijo konceptu sonaravnega in trajnostnega razvoja. Tako so se današnje slovesnosti udeležili tudi predstavniki organizacije Pro Silva Slovenije in Pro Silva Europe, Zavoda za gozdove Slovenije, družbe Slovenski državni gozdovi, Komisije za evropske pešpoti, Koroškega pokrajinskega muzeja in drugi.

Ob odsotnosti ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko so na slovesnosti prebrali njen nagovor, v katerem je poudarila, da tudi ministrstvo priznava pomen pridobitve, in izrazila zadovoljstvo, da je pobuda za vzpostavitev centra prišla iz lokalne skupnosti.

Gradnja paviljona oz. centra se je začela februarja letos. Glavni del objekta predstavlja razstavni prostor s pomožnimi prostori za osebje. Naložba je skupno vredna dobrih 550.000 evrov, od tega je projekt v višini dobrih 147.000 evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Upravljavec centra bo radeljski javni zavod za šport, kulturo, turizem in mladino.

Odprtja centra, ki so ga poimenovali tudi Dom gozdne kulture, se je udeležil veleposlanik Japonske v Sloveniji Hiromichi Matsushima, ki je pred slovesnostjo z županom Bukovnikom sodeloval pri zasaditvi japonskih češenj v Radljah. Skupaj so na vzhodnem vstopu v mesto posadili 21 japonskih češenj, ki so deloma donacija japonskega podjetja, deloma občine.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije