V Premogovniku Velenje preučujejo možnosti za večji izkop in uvoz premoga

V Premogovniku Velenje, Tešu in Holdingu Slovenske elektrarne po vladni razglasitvi prve stopnje ogroženosti na področju proizvodnje električne energije preučujejo možnosti za povečanja strateških zalog premoga. Na možnost večjega izkopa premoga v Premogovniku Velenje vplivajo tehnične omejitve, zato preučujejo možnost uvoza premoga.
fb PREMAGOVNIK

V Premogovniku Velenje, Tešu in Holdingu Slovenske elektrarne po vladni razglasitvi prve stopnje ogroženosti na področju proizvodnje električne energije preučujejo možnosti za povečanja strateških zalog premoga. Na možnost večjega izkopa premoga v Premogovniku Velenje vplivajo tehnične omejitve, zato preučujejo možnost uvoza premoga.

V trenutno izrednih razmerah, ki so predvsem posledica zunanjih dejavnikov, na katere nimamo vpliva, je razmislek o uvozu energenta, ki bo zagotovil zanesljivost oskrbe z električno energijo, nujen ter v celoti skladen s pričakovanji našega lastnika in sklepi vlade,” so v današnjem sporočilu zapisali v premogovniku.

Po njihovih navedbah gre pri tem za preučevanje možnosti, da bi uvozne količine dodali k velenjskemu premogu v Termoelektrarni Šoštanj (Teš). “Ne gre za nadomeščanje velenjskega premoga, temveč izključno za dodajanje med osmimi in 10 odstotki energijske vrednosti,” so pojasnili.

Ob tem pa iščejo možnosti za večji izkop, zato bodo v nadaljevanju leta povečali obseg dela, kar bi se ob nespremenljivih geomehanskih pogojih in če ne bi prišlo do okvar opreme, odrazilo v višji proizvodnji.

Po elaboratu o zalogah premoga znašajo geološke zaloge premoga približno 350 milijonov ton v pridobivalnem prostoru premogovnika in 200 milijonov ton v nahajališču premoga v Šaleški dolini. Odkopne zaloge so konec leta 2021 znašale 102,1 milijona in glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadoščajo za normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj 20 do 30 let, so navedli.

Ob obstoječem številu zaposlenih v proizvodnem procesu izkopa lignita v višini 2,8 milijona ton ne morejo bistveno povečati, prav tako v kratkem roku ne morejo odpreti novega odkopnega polja. Priprava nanj bi ob sedanjih petih kilometrih, ki jih naredijo na leto, po njihovih navedbah zahtevala najmanj tri leta gradnje dodatnih šestih kilometrov objektov s približno 200 dodatno usposobljenimi ljudmi.

V premogovniku so spomnili na nedavni stebrni udar, ki je po prvih ocenah povzročil za približno 15 milijonov evrov škode. Ugotavljajo, da je približno 500 metrov jamskih objektov popolnoma uničenih, za nekaj čez 500 metrov objektov bo potrebna pretesarba, medtem ko bo treba približno 350 metrov jamskih objektov in 10 križišč sanirati. Pri odpravi posledic bo najmanj leto dni sodelovalo med 60 in 70 ljudi, so zapisali.

V Premogovniku Velenje imajo sedaj približno 50 kilometrov delujočih prog, letno izdelajo približno pet kilometrov novih prog oz. pretesarb. “To pomeni, da posledice julijskega udara predstavljajo 20 odstotkov letne izdelave prog,” so ponazorili. Po njihovih ocenah bo tako imel stebrni udar precejšnji vpliv tudi na nadaljnji proces proizvodnje.

Premogovnik Velenje je po letu 2033, ki je sedaj predvidno kot skrajni rok za njegovo zaprtje, s tehničnega vidika sposoben izvajati odkop, so zagotovili. “A le ob pogoju zadostnih vlaganj tako v opremo kot zaposlene,” so dejali in opozorili tudi, da je treba to opredeliti vnaprej. Če bi želeli izkop podaljšati, bi morali odločitev o tem sprejeti najpozneje do leta 2025, so navedli.

Naroči se
Obvestilo o
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.