Pohorje še ni med vodilnimi slovenskimi turističnimi destinacijami, prav tako za destinacijo kot celoto ne moremo reči, da je podvržena množičnemu turizmu, so pa posamezni dogodki, atrakcije in aktivnosti, ki imajo značaj množičnosti, je uvodoma izpostavil Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška. Ta je v Mislinji organizirala okroglo mizo o tem, kako se ogniti pastem množičnega turizma na Pohorju.
“Pohorje je obremenjeno s turizmom, a nismo tam, kjer so marsikatera alpska območja. In to prednost moramo ohraniti na način, da se čim več naučimo na njihovih napakah,” je dejal vodja skupine za upravljanje Regijskega parka Pohorje Andrej Grmovšek. Za Pohorje je po njegovih ocenah predvsem moteč obisk v konicah, za naravo pa so predvsem problematične vožnje z motornimi vozili.
Po njegovih besedah je bil Regijski park Pohorje ustanovljen predvsem s ciljem ohraniti naravovarstveno zelo pomembno naravo Pohorja v takšni kondiciji, kot je. “To pomeni, da mora tudi regijski park skrbeti za to, da je obisk Pohorja usmerjen, da so obiskovalci osveščeni, da vedo, kako naj se v tej naravi gibljejo in obnašajo, zato da je njihov vpliv čim manjši,” je dejal.
Največji turistični center na zahodnem Pohorju so Kope, kjer se podjetje Vabo zadnja leta s ponudbo vse bolj usmerja v celoletni turizem. Po že izvedenih večjih naložbah v zadnjih letih načrtuje še nadaljnjo izgradnjo nastanitvenih zmogljivosti in druge infrastrukture. Kot je danes dejal direktor podjetja Vabo Boštjan Paradiž, si v prihodnje želijo za obiskovalce oblikovati takšne vsebine in programe, da bodo na Kopah ostali več dni in da tako ne bi bilo toliko za okolje obremenjujočih dnevnih migracij.
Direktor RRA Koroška Uroša Rozmana je med drugim izpostavil cestno infrastrukturo do turističnih središč. “Menim da je kvalitetna cesta do turističnih centrov na Pohorju osnova, seveda pa je potem razvoj kolesarskih, pohodnih in drugih poti in pa samega regijskega parka nekaj, kjer pa si seveda avtomobilov ne želimo,” je dejal.
Da je urejena cesta do turističnih centrov pomembna, je poudaril tudi predsednik društva za varstvo Alp Cipra Slovenija Matej Ogrin. “Absolutno ne sme biti argument za zavarovanje narave to, da bomo rekli, da pustimo ceste makadamske. Pohorje je v veliki večini še zmeraj kulturna pokrajina in ceste potrebujemo,” je dejal Ogrin. V razmišljanjih glede prihodnjega upravljanja Pohorja pa je opozoril, da je treba pri tem upoštevati tudi močan vpliv, ki ga na gozdove pri nas imajo podnebne spremembe in ujme.
Tudi Matjaž Jež iz Društva narava Pohorja je menil, da naj bo dostop do ključnih centrov na Pohorju urejen. “Ampak od tam naprej pa samo peš,” je poudaril. Zavzel se je za razvoj takšnih oblik turizma, prek katerih bodo gostje Pohorje in naravo spoznavali peš.
Medtem na RRA Koroška snujejo novo turistično strategijo Koroške. Po Rozmanovih besedah si Koroška želi predvsem trajnostnega, zelenega turizma, in ne množičnega turizma. “Želimo pa si, da bo tisti turizem, ki ga bomo imeli tukaj, tudi rentabilen, da bomo imeli dovolj turistov, da se bodo lahko določene ponudbe razvile in da bo ta ponudba kakovostna,” je dodal.
Vir: STA
