Koroški kmetje so v prepričanju, da gre za apno, s katerim sicer izboljšujejo kakovost kmetijskih zemljišč, od za zdaj uradno neznanih prevoznikov kupili in po zemljiščih raztrosili s težkimi kovinami onesnaženo industrijsko sadro. Ob izbruhu afere lani spomladi so nekateri sadro še hranili v obliki velikih belih kupov, ki še do danes niso odstranjeni. S problematiko se je oz. se še ukvarja več inšpektoratov in služb, tudi tožilstvo.
Kriminalisti Policijske uprave Celje so namreč v začetku avgusta letos sporočili, da so preiskavo zaključili in da so na Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu podali kazensko ovadbo za osem kaznivih dejanj obremenjevanja in uničevanja okolja zoper pet fizičnih in dve pravni osebi.
Po ugotovitvah policije so kmetje v prepričanju, da gre za apno, po najmanj 22 kmetijskih zemljiščih raztrosili skupno približno 500 ton sadre. Po navedbah policije jo je kmetom prodal lokalni podjetnik za 2,5 evra za tono, ob tem pa jim zamolčal pomembna dejstva o izvoru sadre in njeni onesnaženosti s težkimi kovinami. Cena apnenčeve moke oziroma njej podobnih izdelkov, namenjenih nevtralizaciji vrednosti pH tal, je v tistem času na slovenskem trgu znašala 15 evrov za tono.
Tožilstvo po prejeti ovadbi zadevo preučuje. “Zadeva je v fazi preučitve pri državnem tožilcu, ki v zvezi s tem opravlja poizvedbe še pri drugih državnih organih, od katerih v doglednem času pričakuje odgovor,” je za STA pojasnila vodja Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu Branka Čas.
Odprti ostajajo tudi inšpekcijski postopki glede še vedno neodstranjenih kupov sadre. V zvezi s tem so lani inšpektorji za okolje šestim zasebnikom, lastnikom parcel, na katere je bila odložena sadra, odredili odstranitev pripeljane snovi, ki je odpadek. Razen enega so se vsi pritožili na odločbe.
Drugostopenjski organ je odločbe odpravil in postopke vrnil v ponovno odločanje. Pri tem je izdal napotilo, da je potrebno dopolniti ugotovitveni postopek z ugotavljanjem dejstev in dokazov o viru nastanka odpadka. Inšpekcija za okolje tako v ponovnem odločanju o zadevi ugotavlja izvornega povzročitelja odpadkov.
“Če bi bil identificiran in bi bila neizpodbitno ugotovljena njegova krivda za nezakonito obremenjevanje okolja, bi bila, po načelu okoljske politike EU, da ‘plača povzročitelj obremenitve okolja’, odločba za odstranitev odpadne sadre izdana njemu. Če povzročitelja odpadkov ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, pa zakon o varstvu okolja določa, da se v primeru puščenih odpadkov v okolju njihova odstranitev naloži osebi, ki izvaja posest,” so pojasnili na inšpektoratu za okolje in energijo.
Pojasnili so še, da je bil v tej zadevi po uradni dolžnosti uveden tudi inšpekcijski postopek proti družbama Intergas in Steklarna Rogaška ter da je postopek v preiskovalni fazi, kjer nadaljnje ugotavljanje dejanskega stanja ni izključeno. Za zdaj inšpektorat s podrobnejšimi ugotovitvami javnosti ne more seznaniti, so še navedli.
Medtem Mestna občina Slovenj Gradec vse od razkritja in ob vseh priložnostih opozarja pristojne k odstranitvi kupov odložene sadre, a doslej “žal brez kakršnega koli rezultata”, so navedli na občini.
Nedavno je na ta problem vnovič opozorila tudi slovenjgraška civilna pobuda Civoz, kjer so hkrati dali pobudo za inšpekcijski nadzor zaradi suma, da eden od kmetov sadro meša z gnojem in jo trosi po travniku.
Na okoljskem inšpektoratu so prejšnji teden za STA potrdili prejem pobude za inšpekcijski nadzor. Kot so napovedali, jo bodo obravnavali v skladu z metodologijo za obravnavo prijav, deloma pa jo bodo odstopili v obravnavo kmetijskemu inšpektoratu, ki opravlja nadzor glede gnojenja.
Kmetijska inšpekcija se je z zadevo sicer ukvarjala tudi lani ob izbruhu afere. Med drugim je takrat Kmetijskemu inštitutu Slovenije naročila vzorčenje kmetijskih tal povsod tam, kjer so kmetje belo snov posipali po tleh oz. jo že zaorali v zemljo.
Kmetijski inštitut Slovenije je vzorčenje tal na 11 vzorčnih mestih na Koroškem izvedel aprila lani, v končnem poročilu pa zapisal, da na nobenem preiskovanem vzorčnem mestu mejne imisijske vrednosti težkih kovin niso bile presežene. Inštitut je ponovno vzorčenje priporočal v dveh do treh letih.
Vzorčenje mleka na vsebnost svinca pri pridelovalcih, ki so bili prejemniki sporne sadre, izvaja tudi uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vendar rezultati analiz še niso znani, so za STA ta teden pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
