Njihovo pobudo za vpis je obravnavala Delovna skupina Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine in ocenila, da je – glede na merila, ki jih določata Register nesnovne kulturne dediščine in Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, – enota Priprava koroškega rženega kruha primerna za vpis v nacionalni Register. V sodelovanju z etnologinjo Brigito Rajšter je Koordinator pripravil tudi predlog vpisa.
Rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano.
Pri pripravi testa, postopkih peke in uživanju kruha so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki mu dajejo posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha v obliki krajca pa je darilo neznancu in simbolno obvaruje novorojenca pred slabim.
Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha. Izkušene gospodinje prenašajo znanje o postopkih in pripravi krušnega testa in peki rženega kruha ter še posebno o pripravi krušne peči največkrat na mlajše ženske z njihovim postopnim vključevanjem v delo. Dediščina priprave rženega kruha je na Koroškem še vedno zelo živa, kmečke žene pečejo rženi kruh s kislim testom za lastne potrebe ali pa ga kot nosilke dopolnilne dejavnosti peke kruha prodajajo na trgu. V porastu je ponudba rženega kruha v specializiranih trgovinah, zasebniki pa ponujajo dostavo kruha tudi na dom. Tradicionalna raba rženega kruha je iz kmečke prehrambne tradicije prešla v druge socialne strukture ter postala tudi del gostinske ponudbe. Rženi kruh je danes nepogrešljiv v gostilnah, v katerih ponujajo značilno koroško hrano. Koroški rženi kruh je z značilnim vonjem in okusom ter ne nazadnje videzom prepoznan tudi zunaj koroške regije.
Kot nosilke nesnovne dediščine Priprave koroškega rženega kruha so k vpisu pristopila štiri koroška društva kmetic.
Vir: Register nesnovne kulturne dediščine
