Predsednica lekarniške zbornice: Sprejem takšnega zakona vodi v zapiranje lekarn v manjših krajih

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič je v pogovoru za STA opozorila na posledice predlaganih sprememb zakona o lekarniški dejavnosti. "Praksa iz vseh evropskih držav, kjer so deregulirali lekarniško mrežo, je pokazala, da se lekarne skoncentrirajo v velikih mestih, zaprejo pa tiste v manjših krajih," je izpostavila.
lekarna

Če bo novela zakona o lekarniški dejavnosti, ki je prišla iz vrst SMC in je bila nedavno v prvi obravnavi v DZ ocenjena kot primerna za nadaljnjo obravnavo, dokončno potrjena v DZ, bo to pomenilo rušenje lekarniške mreže, je v pogovoru za STA opozorila Potočnik Benčičeva.

Predlog novele predvideva možnost ustanavljanja enot lekarne na krajših razdaljah, kot je sedaj opredeljeno z zakonom. Poleg tega predlog novele upošteva dnevne migrante pri številu prebivalstva na določenem območju, kjer je ustanovljena lekarna. Kot opozarja Potočnik Benčičeva dnevni migranti praviloma ne iščejo zdravstvenih storitev v kraju, kjer so zaposleni, poleg tega pa so ti podatki zelo neotipljivi.

Večja mesta so že zdaj razmeroma dobro pokrita z lekarnami, poudarja Potočnik Benčičeva. “Slovenija ima končno število prebivalcev in predpiše se končno število receptov. To pomeni, da se te zadeve nujno prerazporedijo in koncentracija lekarn v velikih mestih oslabi lekarne na obdobju,” je pojasnila.

Ravno epidemija covida-19 pa je pokazala, kako je pomembno, da obstajajo tudi majhne lekarne v obrobnih krajih, na podeželju. “Tu se je obisk lekarn povečal tudi za 200 odstotkov. To so tudi lekarne, ki imajo bolj oseben stik z bolniki in imajo veliko dodane vrednosti.”

Sporno se ji zdi tudi ponovno dovoljenje za lastniško povezovanje med veletrgovino z zdravili in lekarnami, kot je predvideno z novelo. Povezovanje je sedaj že prisotno pri LL Grosistu, katerega ustanovitelj je Lekarna Ljubljana, njen ustanovitelj pa Mestna občina Ljubljana, in pri Farmadentu, katerega večinski lastnik je mariborska občina, ki je ustanovitelj tudi javnega zavoda Lekarne Maribor.

“Če bomo to uzakonili, bosta tudi veledrogerista Kemofaramcija in Salus zahtevala enakopravnost, da odpirata svoje lekarne. S tem pa pridemo v položaj, ko v sistem javnega zdravstva vstopi gospodarska družba, katere legitimna pravica je ustvarjanje dobička. A v zdravstvu pa ni pomembno to, da ustvarimo dobiček, ampak da poskrbimo za bolnike. In tu pridemo do navzkrižja interesov,” je opozorila.

Medtem ko farmacevt v lekarni zdaj lahko svetuje popolnoma strokovno neodvisno in deluje po etičnih načelih, pa bo, ko bo postal njegov lastnik gospodarska družba, prisiljen izdajati zdravila in druge izdelke, ki se bodo tej gospodarski družbi najbolj izplačale, trdi.

Dokler lekarne delujejo v okviru javnih zavodov, lahko ti izgubo vsaj na krajši rok še pokrivajo. Če pa je lastnik zasebni izvajalec s koncesijo, je drugače. “To pomeni, da bi se za ljudi v manjših krajih najprej poslabšala oskrba v lekarni, saj bi imele manjše zaloge zdravil, slabšo ponudbo izdelkov, manj zaposlenega kadra, v naslednji fazi pride do zaprtja lekarn,” je povedala. Posledice deregulacije mreže po njenih besedah ne bodo vidne že dan po sprejemu zakona, ampak v srednjeročnem obdobju.

“To se je pokazalo v mnogih državah, poleg tega gospodarske družbe s ciljem večjega dobička ne zaposlujejo zadostnega števila zaposlenih, primer tega imamo na Hrvaškem. Deregulacijo mreže so sprožili tudi na madžarskem, posledično so v manjših krajih zaprli 600 lekarn. Sicer so nove odprli v Budimpešti in večjih krajih, v manjših pa zaprli. Na Madžarskem so potem šli nazaj v sistem, da so postavili pravila za mrežo, ampak vseh teh 600 lekarn še vedno ni ponovno odprtih,” je izpostavila.

Njihovo nasprotovanje predlaganim rešitvam so podprli tako na ljubljanski fakulteti za farmacijo, trgovinski zbornici, pa tudi v skupnosti občin, Ekonomsko-socialnem svetu, koordinaciji zdravniških organizacij, slovenskem farmacevtskem društvu in Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. “Vse organizacije, ki so kakor koli povezane z lekarniško dejavnostjo ali zdravstvom, so izrazile negativno mnenje glede novele,” je opozorila.

Potočnik Benčičeva sicer razume, da je najbrž eden glavnih motivov za sprejem zakona v tem, da občini Maribor in Ljubljana obdržita svoje veletrgovce. “Ampak mi moramo gledati lekarniško dejavnost, Slovenijo kot celoto,” je poudarila.

Predlogu zakona po njenem vedenju nasprotujejo tudi na ministrstvu za zdravje, ki je imenovalo delovno skupino za pripravo sprememb zakona o lekarniški dejavnosti. “Pričakovali smo, da bo ministrstvo to predstavilo na prvi obravnavi novele v DZ, ampak na sejo DZ ni prišel noben z ministrstva,” je dejala.

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.