Koroško domoljubno društvo Franjo Malgaj in Občina Ravne na Koroškem sta pripravili slovesnost pri Malgajevem spomeniku na Dobrijah. 6. maja, minevajo 104 leta, odkar je na Tolstem vrhu, pri tedanjem Guštanju, preminilo življenje mladega junaka Franja Malgaja, borca za severno slovensko mejo.
S prihodom garde in praporščakov domoljubnih organizacij ter Slovensko himno – Zdravljico, ki je zazvenela iz trobil Trobilnega kvinteta Orkestra Slovenske vojske se je uradno pričela prireditev. Himno Zveze društev General Maister je zapel Koroški oktet.
Franjo Malgaj je bil častnik v zgodovinskem sestavu enot generala Maistra. Kot srčen domoljub je sredi novembra 1918 v Celju zbral prostovoljce in se napotil na Koroško.
Dr. Franc Sušnik, ki je v tistih prelomnih časih veliko sodeloval z Malgajem, je junaka med drugim opisal z naslednjimi izbranimi besedami: »Domala brez oddiha je s soške fronte prihitel na klic narodnih prvakov v Mežiško dolino s slovesom junaka soške fronte. Vznesen na krilih zgodovinskih dni, ko se je na razvalinah avstro-ogrske monarhije rojevala nova država, in s svojimi fanti ves navdan z narodno mislijo, je z njimi videl na Koroškem svoje zgodovinsko poslanstvo. Navdušenje za ideal jugoslovanske državne skupnosti je združil z izrazitim talentom vojaškega in političnega organizatorja. Prva etapa in baza za naprej mu je bila Mežiška dolina. Njegova odličnost in pogum sta velela, da terja usodni čas dejanj, da si narod riše meje sam in da mu ne bo odrešenika od nikoder, če si odrešenik ne bo sam. S to plamenečo mislijo se je zaklel Koroški, in ko je dejal, da bo ostal tudi na mrtvi straži in da Koroške živ ne bo zapustil, je svojo zvestobo in prisego slovenski Koroški s svojo smrtjo tudi potrdil.«
Moderator Aljaž Verhovnik je pospremil Malgaja skozi besedo: ”Po zasedbi Mežiške doline je Malgaj ob pomoči Narodnega sveta izboljšal prehrano prebivalstva. Kmalu zatem je s 120 prostovoljci nadaljeval s prodiranjem v Podjuno. 23. novembra 1918 je zasedel Pliberk, dan kasneje pa je generalu Maistru v Maribor poslal poročilo, v katerem je navajal, da imajo njegove enote zasedene vse kraje med Dravo in Karavankami, od Žitare vasi do Libelič in Dravograda. V naslednjih dneh je Malgaj ob zavzetju Velikovca zdesetkal nemško vojsko, ki se je panično razbežala. V začetku leta 1919 je Malgaj po ukazu Narodne vlade moral zapustiti Velikovec, a ljubezen do slovenske zemlje ga je zadržala na Koroškem. Po večmesečnih bojih je Franjo Malgaj 6. maja 1919 tragično preminil na obronku sosednjega hriba. Svojemu najzaslužnejšemu častniku je na pogrebu v Šentjurju spregovoril general in pesnik Rudolf Maister, ki je prijatelju posvetil pesem Malgaj trka. Zadnji stihi te pesmi so tudi uliti v ploščo na spomeniku na Dobrijah.”
Zbrane sta s pozdravnimi besedami nagovorila tudi župan dr. Tomaž Rožen in predsednik Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj Vladimir Ovnič.
Slovesna govornica je bila magistrica Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev General Maister, ki je kasneje skupaj s predsednikoma Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj Vladimirjem Ovničem in predsednikom Občinskega odbora ZB za vrednote NOB Ravne na Koroškem Maksimilijanom Večkom položila venec k spomeniku.
Scenarij proslave je delo Vojka Močnika. V protokolarnem delu slovesnosti so nastopili gardisti Slovenske vojske in praporščaki. Kulturni program so obogatili pevci Koroškega okteta, Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske in recitatorja Gimnazije Ravne. Dijaka Lucija Fortin in Jan Penec sta recitirala pesmi Rudolfa Maistra, Karla Destovnika – Kajuha, Edvarda Kocbeka in Toneta Kuntnerja. Glasbeni nastop sta pripravila še Valentina Večko na harmoniki in Maruša Herman na kitari. Na frajtonerico je zaigrala tudi odlična Danaja Grebenc.
Podeljena so bila priznanja Zveze društev General Maister. Prvič so zaslužnim članom društva podelili priznanja, ki jih je podelila predsednica Zveze društev General Maister mag. Lučka Lazarev Šerbec.
Zlati znak Zveze društev general Maister so prejeli člani Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj: Đuro Haramija, Vladimir Ovnič, Emerik Rozman, Janko Kotnik, Franjo Zavodnik, Majda Vravnik, Marjana Ovnič, Milena Bukovec, Vojko Močnik, Dragomir Benko in Aljaž Verhovnik. Zlati znak so prejeli za več kot desetletno aktivno delo pri krepitvi domoljubja in prenašanju sporočilnosti generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev.
Predsednica Zveze je podelila tudi posebno priznanje znak praporščaka Zveze društev general Maister, katerega je prejel Luka Igerc z obrazložitvijo: za večletno vestno opravljanje dolžnosti praporščaka Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj Ravne na Koroškem.
Venec naj v naslednjih tednih še dodatno simbolizira naš ponos ob spomeniku, ki je posvečen borcem za Slovenijo.
Vir: Občina Ravne na Koroškem
