V četrtek, 15. februarja 2024, ob 18. uri so v Kuharjevi dvorani Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem javnosti predstavili dva dela zbornika »Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja«.
Ob 130. obletnici pisateljevega rojstva je tajnik Prežihove ustanove Mirko Osojnik pripravil izbor vseh tehtnih prispevkov iz »Koroškega fužinarja« o Prežihovem Vorancu, njegovem delu in družini. Avtorica idejne zasnove za zbornik je bila prof. Bojana Verdinek, ravnateljica Osnovne šole Prežihovega Voranca, ki se je na tem večeru tudi pogovarjala z Osojnikom.
Treba je povedati, da je Prežihova ustanova to delo pripravljala že za 60-letnico Prežihove smrti leta 2010, pa je, žal, zmanjkalo denarja za natis in je takrat izšla le zgoščenka, torej e-knjiga z enako vsebino. Kot je povedal Osojnik, je zbornik razdeljen na 10 razdelkov, pač glede na vsebino objav o največjem pripovedniku, obsega pa kar 82 tehtnih zapisov. Prva in druga številka Koroškega fužinarja sta izšli skupaj 29. novembra 1951, torej slabi dve leti po Prežihovi smrti. Publikacijo, ki je imela takrat podnaslov Glasilo guštanjskih železarjev, je začel izdajati upravni odbor Železarne Guštanj, urejeval pa jo je uredniški odbor, ki v tej, pa tudi v vseh naslednjih številkah, ni bil poimensko imenovan. Že v naslednji številki za leto 1952 pa so v kolofonu glasila izvedeli, da je odgovorni urednik novega »fabriškega« lista Avgust Kuhar – Prežihov Gustl, Vorančev najmlajši brat, ki je kratko in jedrnato uredniško zasnovo glasila razgrnil že v prvi številki Fužinarja v članku Naš list na strani 19: »Prvič od obstoja našega naselja in imena je sedaj izšel v Guštanju tudi že lastni list. Izdaja ga upravni odbor železarne. Guštanj ni toliko zaostal, kakor je oddaljen in ne tako nezanimiv, kakor je tih, da ne bi mogel biti tudi kraj za izdajanje lastnega glasila. To smo sedaj že dokazali. Kaj bi govorili več, razlagali in utemeljevali. ”Koroški fužinar” je tu in se utemeljuje sam. Rodil ga je napredek kraja, rodile so ga potrebe; oddaljenost in tišino smo prerastli …«
Koroški fužinar je izhajal kar 57 let in že v času urednikovanja Avgusta Kuharja je bilo vsega gradiva za 13 debelih knjig. Vorančev mlajši brat je uredniško delo opravljal ob svojih rednih delovnih obveznostih v železarni, torej prostovoljno, leta 1964 pa je hudo zbolel in umrl. Ker je bil resnično pravi svetovljan, je seveda imel povsod dobre zveze in tako ni naključje, da so bili poleg domačinov avtorji prispevkov o Vorancu skoraj vsi znani slavisti z ljubljanske univerze. Naj omenimo le Antona Slodnjaka, Jožeta Koruzo, Franceta Dobrovoljca in Tarasa Kermavnerja. Osojnik je poudaril, da so tudi vsi naslednji uredniki Koroškega fužinarja, pisatelj Marjan Kolar, Jože Šater pa ponovno Marjan Kolar in mag. Andreja Čibron Kodrin, varovali spomin na pisatelja in skrbeli, da so se dokaj redno v glasilu pojavljali tudi članki s tematiko vezano na življenje in delo Prežihovega Voranca.
Ko se je zaokrožil zadnji, 57. letnik glasila, je nedvomno ostala v lokalnem koroškem glasilu trajno zapisana tudi neizbrisna sled spomina na prvega pripovednika koroške dežele. Nato je Osojnik spregovoril še o težavah pri izdaji zbornika. Nekaj je bilo pri izboru, urejanju in postavitvi tega zbornika tudi objektivnih težav. Okoli 98 % od pričujočih prispevkov je bilo v tistih letih (od 1953 do okoli 1993) zagotovo pisanih še na roko ali pretipkanih na pisalni stroj. Takšnega razkošja, da bi jih torej lahko pridobili na disketah oziroma na še sodobnejši zgoščenki, si torej v uredništvu niso mogli niti zamisliti. Vseh 98 % izbranega gradiva je bilo potrebno znova postaviti na računalniku – zato torej toliko pridnih sodelavk, ki so si vsekakor zaslužile navedbo v kolofonu zbornika.
Na koncu sta Bojana Verdinek in Mirko Osojnik spregovorila še o koristi tega zbornika in ugotovila, da bo velika. Vsi bodoči preučevalci pisateljevega življenja in dela pa tudi osnovnošolci, dijaki in študentje bodo imeli na enem mestu skoraj vse najvažnejše zapise o življenju in delu pisatelja, ki so izšli v Mežiški dolini. Ne bo jim treba ponovno prelistavati vseh 57 letnikov Koroškega fužinarja, če se bodo hoteli lotiti tega zanimivega problema in, žal, še vedno ne do konca raziskano Prežihovo življenje in delo poskusili znova in znova raziskati v vseh njegovih razsežnostih.
Oba dela knjige, ki skupaj štejeta kar 830 strani, je vsakdo lahko odnesel domov proti simboličnemu prostovoljnemu prispevku. Ker je zbornik o Prežihu izšel tudi s podporo mnogih zasebnih donatorjev, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Območne izpostave Ravne na Koroškem in ravenske občine, je o tem projektu spregovoril tudi ravenski župan dr. Tomaž Rožen, ki je hkrati tudi aktualni predsednik Prežihove ustanove.
Zanimivo prireditev, ki jo je Koroška osrednja knjižnica posvetila slovenskemu kulturnemu prazniku, pa sta popestrila še mladi kitarist Gregor Peserl in naš znani kantavtor Milan Kamnik.
Vir: ravne.si
