Odzivi Ministrstva za infrastrukturo in poslanca Dušana Stojanoviča na gradnjo 3. razvojne osi

Na vprašanje, kako potekajo dela na 3. razvojni osi ter kako višje cene energentov in materiala vplivajo na razvoj del, smo pridobili odgovore tako s strani Ministrstva za infrastrukturo kot tudi od koroškega poslanca v Državnem zboru, Dušana Stojanoviča, katerega smo povprašali še glede sanacij ostalih cest na Koroškem.

Iz Ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da se gradbena dela na odseku Velenje-Slovenj Gradec izvajajo na treh sklopih, medtem ko je gradnja na sklopu D – Gaberke že zaključena. Trenutno potekajo dela na sklopih F – Jenina pri Podgorju pri Slovenj Gradcu, B – Škalsko jezero in H – Konovo pri Velenju, pri čemer se pričakuje zaključek v letu 2025. Nadaljnje aktivnosti na preostalih sklopih so odvisne od pridobitve pravnomočnosti gradbenih dovoljenj.

V letu 2024 so predvidene aktivnosti za izvedbo 2. faze javnega naročila za pridobitev izvajalca gradbenih del za sklop C – Škale, sklop E – Velunja in sklop G – Podgorje, ter sklenitev pogodb z izvajalci gradbenih del. Za sklop A – Velenje pa so predvidene aktivnosti za izvedbo 1. faze javnega naročila, s čimer se bo priznala sposobnost zainteresiranim ponudnikom.

Nedavno povečanje cen materialov zaradi globalnih dogodkov, kot sta epidemija Covid-19 in vojna v Ukrajini, bo vplivalo tudi na končno vrednost gradnje 3. razvojne osi. Končna vrednost investicije še ni določena in je odvisna od najugodnejših ponudb v postopkih oddaje javnih naročil. Pred izvedbo javnega naročila se ocenjena vrednost ponovno preveri in valorizira, ob upoštevanju aktualnih gospodarskih razmer. Vse ponudbe, ki presegajo zagotovljena sredstva naročnika, so zavrnjene kot nedopustne.

Na časovnico pridobivanja gradbenih dovoljenj vplivajo zunanji dejavniki, kar vključuje dolgotrajno pridobivanje mnenj pristojnih organov, pritožbe lastnikov zemljišč na parcelacijske odločbe in odločbe v razlastitvenih postopkih, ter morebitne tožbe na gradbena dovoljenja. Vsak zamik v postopkih pridobivanja pravnomočnosti gradbenih dovoljenj vpliva tudi na pričetek gradnje, so še dodali.

Koroški poslanec v Državnem zboru Dušan Stojanovič v zvezi z našim vprašanjem glede časovnice in dinamike investicij v okviru projekta izgradnje 3. razvojne osi, je za podatke zaprosil pristojne na Ministrstvu za infrastrukturo, ki so mu tudi zagotovili, da dela potekajo v skladu z začrtanim planom.  

“Na odsekih, kjer je dokumentacija pridobljena, gradbena dela potekajo po načrtih, res pa je, da o hitrosti in težavnosti del seveda ne moremo soditi laiki, temveč se velja zanesti na navedbe strokovnjakov, ki zatrjujejo, da bo projekt, če ne bi prišlo do nenačrtovanih dejavnikov, izveden v zadanih rokih (junij 2028),” je navedel Stojanovič.

“Na Ministrstvu za naravne vire in prostor ter pri investitorju (DARS) se prav tako intenzivno odvijajo postopki pridobivanja manjkajoče dokumentacije. Seveda lahko kakšen nepredviden zaplet roke tudi nekoliko podaljša, a jih lahko, če se bo vse odvilo tekoče, tudi skrajša. Sam spremljam sago o hitri cesti že natanko 20 let (leta 2004 smo na MOSG idejo preko dolgoletnega župana in tedaj tudi poslanca Janeza Komljanca prvič resno lansirali), zato razumem dvome, ki se porajajo v javnosti, a sem lahko sedaj končno bolj optimističen in želim še enkrat poudariti, da je bil projekt od samega začetka tega mandata naša vladna prioriteta in to tudi ostaja,” nadaljuje.

“Še več, v naši poslanski skupini smo se zanj izdatno angažirali in ga prvič v zgodovini tudi zakonsko opredelili kot ključnega ter ga kot takega umestili tudi v nedavno sprejeto popoplavno zakonodajo, kar bi lahko določene postopke tudi pospešilo. Vemo namreč, kaj se na Koroškem zgodi v infrastrukturnem smislu, ko in če nam jo narava zagode, kot nam jo je v preteklem letu. Seveda pa zato delamo tudi na tem, da se ne pozabi na ostale prometnice na Koroškem, še posebej na nujno sanacijo državnih cest, ki so jih prizadele poplave v povodju reke Meže (relacija Dravograd – Ravne – Črna), kar bomo izpeljali skozi finančne mehanizme programa sanacije in obnove, ki je trenutno v pripravi,” je zaključil Dušan Stojanovič.