V finalni izbor so se sicer letos uvrstile občine Nova Gorica in Tržič iz zahodne Slovenije, Benedikt in Sveta Ana iz vzhodne Slovenije, Grosuplje in Logatec iz osrednje ter jugovzhodne Slovenije, Luče in Ravne na Koroškem pa z območja od Koroške do Posavja.
Deseti Zlati kamen gre v Novo Gorico. Regionalne nagrajenke so še Grosuplje, Luče in Benedikt
Ko gre za kulturo sodelovanja, novogoriška občina močno izstopa. To velja tudi navznoter, v mejah občine in regije. Kraj odlikuje dinamičen razvoj. Vrsta projektov, v katere je vključeno mesto, je v zadnjem času prejela vidna priznanja, so v obrazložitvi nagrade navedli organizatorji prireditve. Pri tem so navedli uspešno kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025 in druge čezmejne projekte, ki so jih izpeljali skupaj s sosednjo Gorico v Italiji.
Župan Klemen Miklavič je ob razglasitvi izrazil željo, da bi bila nagrada navdih vsem, s katerimi sodelujejo, pa tudi tistim, s katerimi bodo sodelovali v prihodnje.
“Ta nagrada … ni samo naša želja in potreba, temveč naša odgovornost,” je še ocenil Miklavič, in sicer odgovornost vseh akterjev na območju čezmejne regije, da izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponuja evropska integracija.
Rezultati dela v Novi Gorici so po besedah župana dokaz, kaj lahko Evropa prinese, obenem pa nakazujejo novo poglavje evropske integracije, kjer se Evropska unija “dogaja” tudi na ravni vsakodnevnega življenja državljank in državljanov.
Predsednik Pahor pa je spomnil, da sta Nova Gorica in Gorica zrasli kot ločeni urbani središči, vendar sta po vstopu Slovenije v EU in schengensko območje dobili neponovljivo priložnost, da se povežeta v eno mesto. Gre za primerjalno prednost, ki je nima nobeno drugo mesto v Sloveniji, tovrstnega primera pa ni niti nikjer na nekdanji meji Vzhoda in Zahoda od Baltika pa vse do Jadrana.
Pahor je še ocenil, da nadaljnjega razvoja in povezovanja ne bo mogoče izpeljati brez podpore regionalnih in državnih oblasti, pri čemer pa ima Nova Gorica vsekakor njegovo podporo. Prav tako je slovenski predsednik izrazil upanje, da bo mesti še v letošnjem letu lahko obiskal skupaj s svojim italijanskim kolegom Sergiom Mattarello.
Grosuplje je prejelo priznanje za razvojno najbolj prodorno občino v osrednji in jugovzhodni Sloveniji zaradi ambiciozno zasnovane skupne občinske uprave petih občin, pa tudi zaradi celovitega in uravnoteženega razvoja.
Luče, ki so zmagale v regiji od Koroške do Posavja, so prepričale kot prva skoraj v celoti energetsko samooskrbna skupnost pri nas in kot primer majhne občine, ki je znala svoje omejene danosti spremeniti v razvojne priložnosti.
V vzhodni Sloveniji je priznanje prejela občina Benedikt. Razvojni model občine poudarja gradnjo stanovanj po ugodni ceni, kakovost bivanja in socialno povezanost – ta model je pripeljal do ene najboljših demografskih slik pri nas.
Dodatno priznanje za občino zdravja – nagrado podeljujeta skupaj Nacionalni inštitut za javno zdravje in projekt Zlati kamen – je prejela občina Žiri.
Na zaključnem dogodku projekta jubilejnega desetega Zlatega kamna je ravenski župan, dr. Tomaž Rožen prevzel plaketo in srebrni certifikat ISSO Zlati kamen za občino Ravne na Koroškem, s katerim so prepoznane občine, ki so se uspešneje izkazale na različnih merjenih področjih.
Ravne na Koroškem so organizatorji izbora opisali z naslednjimi besedami: “Bogate aktivnosti občine so praviloma zasnovane v tesnem sodelovanju s sosednjimi koroškimi občinami mežiške doline. To sodelovanje seže včasih tudi čez mejo. Delovanje občine Ravne na Koroškem zaznamuje izrazit socialni čut. Številni projekti so namenjeni ranljivim skupinam, vključevanju mladih ali starejših, posebno pozornost pa namenjajo v kraju (oziroma v regiji) preventivni skrbi za zdravje. Še ena značilnost občine je presenetljivo bogato kulturno življenje. Omenimo še, da so Ravne na Koroškem med kraji z najboljšimi vrednostmi kazalnikov na področju življenjskega standarda.”
Letošnja konferenca Zlati kamen je bila namenjena pripravam na novo evropsko finančno perspektivo, zaradi epidemioloških razmer pa je ves teden potekala v spletni obliki. Rdeča nit letošnjega izbora je bila zmožnost občin za sodelovanje.
Zlati kamen je v slovenski javnosti najbolj odmevno strokovno srečanje na področju lokalne samouprave, na katerem izkušnje ter poglede o razvojnih možnostih izmenjajo najvišji predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva in vlade.
Vir: Zlati kamen, STA, Občina Ravne na Koroškem
