Morebitni stranski učinki cepiva proti covidu-19 blagi in prehodni

Pri cepljenju proti covidu-19 s cepivoma, ki sta bili doslej registrirani v EU, so možni blažji stranski učinki, najpogosteje rdečina in bolečina na mestu vboda, utrujenost, glavobol in vročina. Ti učinki so prehodni, izzvenijo v nekaj dneh, medtem ko so resni neželeni učinki, kot je alergija in anafilaktični odziv, izjemno redki.

Obe cepivi, ki sta do sedaj v EU dobili pogojno dovoljenje za uporabo, sta osnovani na tehnologiji mRNA, delujeta na enak princip in imata podobno sestavo, zato so tudi neželeni učinki podobni.

Pri cepivu, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech, so bili najpogostejši neželeni učinki v kliničnem preskušanju običajno blagi ali zmerni in so se izboljšali v nekaj dneh po cepljenju. Ti so vključevali bolečino in oteklino na mestu injiciranja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlico in povišano telesno temperaturo. Prizadeli so več kot enega od desetih ljudi, navaja Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) na svoji spletni strani.

Rdečina na mestu injiciranja in slabost sta se pojavili pri manj kot desetini preizkušancev, medtem ko so se srbenje na mestu injiciranja, bolečine v okončini, povečane bezgavke, težave s spanjem in slabo počutje pojavili pri manj kot odstotku. Šibkost v mišicah ene strani obraza (akutna periferna obrazna paraliza ali pareza) se je zgodila pri manj kot promilu udeleženih v kliničnih študijah.

Med kliničnim preizkušanjem se niso pojavili anafilaksični šoki kot alergijska reakcija na cepivo, pač pa so se posamezni primeri pojavili v programih cepljenja.

Najpogostejši neželeni Moderninega cepiva so bili v kliničnem preskušanju bolečina in oteklina na mestu injiciranja, utrujenost, mrzlica in povišana telesna temperatura, otekle ali občutljive bezgavke, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, ter slabost in bruhanje. Prizadeli so več kot več kot desetino udeležencev.

Rdečina, koprivnica in izpuščaj na mestu vboda so se pojavili pri manj kot desetini, srbečica na mestu vboda pa pri manj kot odstotku. Kot navajajo na JAZMP, lahko oteklina obraza nastopi pri ljudeh, ki so v preteklosti prejeli kozmetične injekcije na področju obraza, lahko nastane tudi šibkost v mišicah ene strani obraza, a je tak učinek redek, zgodi se pri manj kot promilu.

Možne so alergijske reakcije, vključno z zelo majhnim številom primerov hudih alergijskih reakcij, a je kot pri vseh drugih cepivih, ti cepivi treba odmerjati pod zdravniškim nadzorom z razpoložljivim ustreznim zdravljenjem neželenih učinkov.

Kot navaja predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Alojz Ihan v gradivu za strokovno javnost o cepivu proti covidu-19, so v cepivu so molekule mRNK, sintetizirane z biokemijskimi postopki sinteze in do velike stopnje očiščene, brez bioloških primesi, ki jih imajo klasična cepiva. mRNK je zaprta v lipidni ovoj, zaradi česar ima posledično malo lokalnih vnetnih neželenih učinkov.

Lokalni vnetni učinki po cepljenju pa so blažji kot pri klasičnih cepivih in časovno zamaknjeni, saj se učinkovanje cepiva začne šele nekaj dni pozneje.

Cepljenje se odsvetuje ljudem, ki imajo znano alergijo na sestavine cepiva – v poštev pride zlasti alergija na polietilen glikol, ki je v cepivu del lipidnega nanovezikla, a so alergije izjemno na to sestavino zelo redke.

Predstojnik centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel je nedavno na okrogli mizi STA pojasnil, da pride do anafilaktičnega odziva v približno 11 primerih na milijon opravljenih cepljenj.

Cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji začelo konec lanskega leta, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so do srede prejeli 86 prijav neželenih učinkov, daleč največ zaradi splošnih težav ali sprememb na mestu cepljenja, je v sredo pojasnila koordinatorka programa cepljenja Marta Grgič Vitek.

Prijavljen je bil tudi primer smrti po cepljenju, a je strokovna skupina, ki je primer proučila, ugotovila, da je šlo za časovno sosledje, ne za vzročno povezavo s cepljenjem. Oseba, ki je umrla, je bila namreč stara okoli 100 let, s predhodnimi težavami, zaradi katerih je pozneje umrla.

“V razsežnostih epidemije, kakršne je ta dosegla v Sloveniji, težko pričakujemo, da se bomo izognili covidu-19. Zato gre pri odločanju glede cepljenja za tehtanje med tem, ali smo se pripravljeni izpostaviti kratkotrajnim, blagim stranskim učinkom cepiva, in med drugo možnostjo: da zbolimo za to res hudo boleznijo,” je opozoril Ihan.

Glede morebitnih dolgoročnih neželenih učinkov cepljenja pa je dejal, da je glede na sestavo cepiva izjemno majhna verjetnost, da bi do njih prišlo, saj je cepivo izjemno čisto. A če bi se ti vendarle pojavili, bo znano šele po letu ali dveh.

Naroči se
Obvestilo o
guest
0 Comments
Inline Feedbacks
View all comments

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun