Krek sicer o možnih ukrepih v primeru poslabševanja razmer danes še ni želel govoriti. Povedal je le, da je strokovna skupina o tem razpravljala v ponedeljek pozno v noč in bo svoje predloge poslala vladi, o čemer pa bo javnost obveščala vodja strokovne skupine, saj da sam za to nima pooblastila.
Ob tem je na razmišljanja, da je Slovenijo tokratni val že skoraj povozil, odvrnil, da to ne drži, ga je pa sam napovedoval že julija in avgusta, ko je prebivalce celo povabil, da pridejo nazaj s počitnic.
“Zdaj je verjetno vsem jasno, zakaj sem to storil. Smo pa seveda zamudili zelo pomemben čas, avgusta in septembra, ko bi lahko veliko naredili na boljšem preventivnem obnašanju. Zdaj bo treba ponovno razmisliti o najboljših mogočih rešitvah za zamejitev širjenja virusa,” je dodal Krek.
O razlikah med tem in prejšnjimi vali epidemije je dejal, da imamo v tem trenutku okoli 28.000 aktivno okuženih, kolikor jih že dolgo nismo imeli, zato se vsak od nas lahko hitro okuži, če se ne drži ukrepov. Še posebej, ker je, glede na lansko leto, drugačen tudi sev, ki je skoraj stoodstotno bolj kužen kot tisti iz prejšnje jeseni.
Močno se je po njegovem skrajšal tudi čas prenosa iz človeka na človeka, ki ga ne merimo več v minutah, pač pa v sekundah. Vendar je Krek ob tem spomnil, da imamo za razliko od lani zdaj na voljo cepivo, ki ga je na razpolago dovolj in nam omogoča, da če že zbolimo, da zbolimo za milejšo obliko in se skoraj zagotovo izognemo intenzivni terapiji ali celo smrti.
“Žal se ljudje trenutno skoraj ne cepijo, zato jih znova pozivam k temu. Če se bodo cepili danes, bodo čez mesec dni zaščiteni,” je dejal prvi mož NIJZ, ki je bil znova kritičen tudi do spoštovanja pogoja PCT v javnem življenju.
Prepričan je, da bi že samo striktno upoštevanje slednjega preprečilo sedanje razmere, zato se moramo vsi skupaj odločiti, ali želimo imeti odprto ali zaprto družbo. Za prvo sta nujna pogoj PCT in cepljenje, je dejal in dodal, da bi v tem primeru bila Slovenija danes tam, kjer je Portugalska.
Sicer pa je po Krekovih besedah vrh tokratnega vala pričakovan sredi novembra. Vendar je ta vrh po njegovih besedah postavljen zelo visoko, morda celo veliko previsoko, zato so nujni čim prejšnji ukrepi, da bi vrh znižali.
Ob tem je opozoril, da se razmere trenutno slabšajo v velikem delu Evrope, zlasti pa na njenem vzhodu v državah, kot so Romunija, Bolgarija, baltske države, pa tudi Slovenija in Hrvaška. Kar 23 evropskih držav v zadnjih 14 dneh beleži dvig števila okuženih, med njimi so tudi nekatere, ki so še do nedavnega bile zelo zgledne, kot sta Portugalska ali Danska.
V Sloveniji se razmere od regije do regije razlikujejo, trenutno pa so najslabše na območju obalno-kraške, savinjske in zasavske regije, najmanj slabe pa v pomurski, koroški in goriški regiji. Zelo hitro se povečujejo sprejemi v bolnišnice, je še dejal Krek in opozoril, da se ta trend še zdaleč ni končal in da lahko v najslabšem primeru pridemo tudi do številke 1200.
