Krek: Koroška na drugem mestu po umrljivosti na 100 tisoč prebivalcev

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je na današnji novinarski konferenci glede aktualnega stanja o covidu-19 predstavil Poročilo NIJZ o umrljivosti v Sloveniji v letu 2020. Pri tem je izpostavil, da je število smrti na 100.000 prebivalcev najvišje v Pomurski regiji, sledi Koroška.

Po besedah vladne govorca Jelka Kacina je število umrlih preseglo 3000, zato so se odločili, da se danes celovito posvetijo bolečim posledicam covida-19 pri nas.

“Danes bom govoril o smrtnih primerih, povezanih s covid-19. Vsem svojcem bi izrekel globoko sožalje,” je na začetku povedal Krek. Podatki, ki jih je predstavil se po državah zbirajo različno, je pojasnil direktor NIJZ. “Zaradi nestandariziranega zbiranja podatkov so lahko le delno primerljivi, zato se ne priporoča neposrednega primerjanja podatkov o umrljivosti v povezavi s covidom-19,” je dejal ter pojasnil, da se v svetu šele vzpostavlja enotna klasifikacija smrti v povezavi s covidom-19.

Kot je dodal zbiranje podatkov v Sloveniji vodijo po dveh poteh. Prvo zbirko vodi ministrstvo za zdravje, ki vsako jutro zbere število umrlih v povezavi s covidom-19 iz bolnišnic in v domovih za starejše. Na NIJZ pa zbirajo podatke preko križanja baz pozitivnih na novi koronavirus in vseh umrlih, preko mrliških listov, ki jih izpolni zdravnik oziroma mrliški oglednih ter preko dokumenta, ki dokumentira smrti zaradi nalezljivih bolezni.

Po besedah Kreka ta postopek zahteva daljši čas, zato ne morejo poročati o umrlih za posamezni dan, ampak na daljše obdobje. Ob letu se baza umrlih ponovno pregleda in določi dokončno število umrlih v povezavi z covidom-19, je pojasnil.

Ob pregledu baze za 2020 je po podatkih NIJZ v preteklem letu umrlo 2891 oseb v povezavi s covid 19. 1682, kar je 58% oseb je bilo stanovalcev in stanovalk v domovih za starejše, 1209 oziroma 42% oseb je umrlo v populaciji, ki ne sodi med oskrbovance domov.

FOTO: Vlada RS

Največ smrti, povezanih s covidom-19 je bilo v Osrednjeslovenski regiji, ki pa ima največ prebivalcev, najmanj pa v Zasavski regiji. Krek je pri tem izpostavil, da je tukaj smiselno prikazati število umrlih na 100.000 prebivalcev v posamezni statistični regiji v Sloveniji. Najbolj obremenjena je Pomurska regija, za njo Koroška ter potem Podravska. “Število smrti lahko povežemo tudi z razvitostjo regij,” je ob tem dodal Krek.

FOTO: Vlada RS

Znano je, da bolj pogosto umirajo starejši od 55 let, je dejal Krek. Po njegovih besedah je največja smrtnost med leti od 85 in več, so pa tudi primeri, ko so umrli mlajši, stari od 25 do 34 let. “Žal se je zgodila tudi smrt z nosečnico, ki je bila v 31. tednu nosečnosti. Matere nismo morali rešiti, otroka pa smo rešili,” je povedal.

FOTO: Vlada RS

Epidemija covid-19 je po besedah direktorija NIJZ prinesla veliko število presežnih smrti, to razlika med številom vseh smrti med posameznimi leti. Število smrti v letu 2019 je bilo 21112, leta 2020 pa 24265. Presežna vrednost v letu 2020 je bila torej 3153 smrtnih primerov.

FOTO: Vlada RS

Po navedbah Kreka lahko, če pogledamo mednarodno primerjavo, vidimo, da imajo države, kjer je izbruh epidemije zelo buren, kot trenutno pri nas, število presežnih smrti zelo visoka, ko se epidemija umiri, pa je presežna vrednost nižja.

V Sloveniji smo tako imeli 8. novembra 64% presežnih smrti, 5. aprila pa je imela Slovenija celo negativno vrednost presežnih smrti, je pojasnil Krek. Po pregledu podatkov po tednih, se vidi, da je bila spomladanska vrednost presežnih smrti komaj opazna, jesenska pa je zelo izrazita. Število presežnih smrti je še posebej visoko pri starostni skupini nad 72 let in 52 – 71 kot pa pri mlajših starostnih skupinah. Podatki o presežnih smrtih po mesecih za zadnjih 5 let, pa kažejo, da smo imeli novembra zelo visoko presežno vrednost smrti (104%), poleg tistih zaradi covid-19 (86%), tudi zaradi bolezni, ki niso neposredno povezane s covidom-19.

Za zaključek je direktor NIJZ izpostavil nekatera dejstva. 58% oseb, ki so umrle v Sloveniji v povezavi s covidom-19, so bili oskrbovanke in oskrbovanci domov za starejše. Za primerjavo je tukaj direktor NIJZ izpostavil Italijo, kjer je po ocenah med umrlimi 35% oseb iz domovov za starejše. Če bi uspeli ubraniti domove za starejše, bi imeli v Sloveniji okoli 1200 mrtvih, kar bi nam smrtnost zmanjšalo za več kot polovico, je navedel Krek ter dodal, da je zaradi covida-19 umrl vsak 10 oskrbovanec v DSO od skupnega števila. Za 15% oskrbovancev, ki so se okužili, se je življenje izteklo v letu 2020.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije