Danes je na Brdu pri Kranju potekala osrednja slovesnost ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite, na kateri so podelili 33 priznanj, ki so simbolična zahvala za dolgoletno nesebično in prizadevno delo na področju zaščite, reševanja in pomoči, pa tudi za hrabra dejanja ob različnih vrstah nesreč. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec.
Najvišje priznanje, kipec Civilne zaščite je kot nagrado za posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami prejel Maks Lešnik. Zlati znak Civilne zaščite za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in utrjevanju organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč pa je med drugim prejel tudi Koroški gasilski zavod.
Leta 1990 je Vlada Republike Slovenije 1. marec razglasila za dan civilne zaščite. Ta dan naj bi opominjal ljudi, kakšno vlogo ima civilna zaščita, kako življenjsko pomembna je pri spopadanju z vsemi vrstami nesreč in katastrof ter kako pomembni sta mednarodna pomoč in solidarnost tudi na tem področju.
Na slovesnosti so priznanja Civilne zaščite vročili zaslužnim pripadnikom Civilne zaščite, poklicnih in prostovoljnih reševalnih sestavov ter drugim posameznikom, skupinam, občinam, gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč za leto 2019.
V imenu slavnostnega govornika, komisarja za krizno upravljanje v EU Janeza Lenarčiča, ki se je zaradi delovnih obveznosti v Bruselj vrnil prej, kot je bilo načrtovano, je zbrane nagovoril vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič.
Kot je dr. Stančič prebral iz nagovorja komisarja Lenarčiča, je v Civilni zaščito v Sloveniji vključenih približno pet odstotkov prebivalcev, pri čemer v sistemu deluje kar 45 tisoč prostovoljcev. To je po oceni komisarja Lenarčiča zavidljiva udeležba, Slovenci pa smo lahko ponosni na prostovoljstvo, množičnost, bogato tradicijo in znanje. Vendar danes nesreče pogosto ne poznajo državnih meja, zaradi česar je leta 2001 nastal evropski sistem Civilne zaščite. Do danes ima sistem oziroma sodelujoči v njem že bogate izkušnje, pri čemer podpira in dopolnjuje nacionalne dejavnosti, spodbuja sodelovanje in solidarnost med državami na temelju vrednot EU.
Komisar Lenarčič je v nagovoru povzel vlogo Republike Slovenije v evropskem sistemu CZ, pri tem pa spomnil tudi, da smo bili v preteklosti tudi mi deležni pomoči drugih držav članic. Načelo solidarnosti je temeljna vrednota tako Slovenije kot EU, je strnil.
Kot glavne cilje komisarja za krizno upravljanje v EU je zapisal prizadevanja za polno vzpostavitev evropske rezervne zmogljivosti za odzivanje na nesreče, povečanje učinkovitosti koordinacije evropskega odziva ob večjih nesrečah, kot je koronavirus, združevanje moči znotraj držav in na ravni EU, v okviru evropskega zelenega dogovora pa krepitev preventive in pripravljenosti ter prilagajanje na različne izzive znotraj EU in v manj razvitih delih sveta.
Komisija za priznanja in nagrade na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je letos potrdila skupaj 275 predlogov za priznanja Civilne zaščite – 145 bronastih znakov, 66 srebrnih znakov, 34 zlatih znakov, 29 plaket in kipec Civilne zaščite. Na osrednji slovesnosti so podelili 33 priznanj, preostala pa bodo v naslednjih dneh podelili na trinajstih regijskih prireditvah po Sloveniji. Za Koroško regijo bo potekala prireditev v četrtek, 5. marca, v KC Ravne na Koroškem, s pričetkom ob 17. uri.
Kipec Civilne zaščite kot nagrado za posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je prejel Maks Lešnik, ki se je rodil leta 1943 v Mariboru. Po poklicu je grafični inženir. Od leta 1949 je član Prostovoljnega gasilskega društva Maribor Studenci, kjer je opravljal različne odgovorne funkcije – 17 let je bil podpredsednik, kar 20 let pa je društvo vodil kot predsednik.
Plaketo Civilne zaščite kot priznanje za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ter pri varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah so prejeli: Zvonko Glažar, Mag. Robert Kus, Aleš Robič, Prof. dr. Mitja Slavinec, Miran Tišler, Darko Zonjič, Stanislav Wolf, Obalna gasilska zveza Koper.
Zlati znak Civilne zaščite za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in utrjevanju organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč so prejeli: Mateja Blažej, Elza Majcen, Peter Čufer, Metod Pucelj, Koroški gasilski zavod, Švedska agencija za zaščito in pripravljenost.
Srebrni znak Civilne zaščite za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju ter izboljšanju varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami so prejeli: Dr. Janja Kramer Stajnko, Eva Pogačar, Alenka Rednjak, Dušan Batista, Stanislav Brumec, Blaž Kranjc, Anton Maver, Matej Mihailovski, Franci Zima, Rižanski vodovod Koper,Rolf Nordengren.
Bronasti znak Civilne zaščite za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči so prejeli: Jelka Vedlin, Toni Fakin, Boris Lukežič, Ivan Pohorec, Martin Štubljar, Boris Žnidarko, Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije.
Iskrene čestitke vsem.
Vir: www.gov.si – Ministrstvo za obrambo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
