Tudi na Koroškem si tako kot drugod v vzhodni kohezijski regiji želijo, da bi bile pri črpanju sredstev EU bolje prepoznane njihove specifične potrebe. “Velikokrat smo razočarani, da tistega, kar mi najbolj potrebujemo, ni videti v teh načrtih,” je za STA danes po seji povedala predsednica sveta regije in županja Občine Dravograd Marijana Cigala.
V tem delu države je še vedno veliko potreb po vlaganjih v cestno in komunalno infrastrukturo, zato se temu tukajšnje občine ne želijo odreči. S kohezijskim denarjem si želijo graditi tudi manjše čistilne naprave in vodovodne sisteme, saj so ti na podeželju bolj potrebni. Prav tako bi občine rade nadaljevale z vlaganji v širokopasovno omrežje, saj je še vedno veliko območij brez tega, kar se je v času covida-19, ko je potekalo izobraževanje na daljavo, izkazalo za velik problem.
Pojasnilo, da so nekatera od teh področij zajeta v načrtu za okrevanje, po besedah predsednice sveta koroške regije ne vzdrži, saj je tam možno le 50-odstotno sofinanciranje projektov, medtem ko je pri kohezijskih sredstvih sofinanciranje do 85 odstotkov. Za manjše občine je to ključnega pomena, saj same težko zagotovijo lasten delež sredstev za projekt.
V operativnem programu na področju obnov stavb pogrešajo tudi možnost novogradenj. “Velikokrat se zgodi, da je neka stavba tako slaba, da je nima smisla obnavljati, ampak jo je bolj smotrno podreti in zgraditi novo. Pri nas imamo kar nekaj takšnih stavb, na primer kulturnih domov, ki jih torej lahko samo obnovimo, ne moremo pa namesto njih zgraditi novih, kar bi bilo bolj racionalno in dolgoročno bolje,” je pojasnila Cigala.
Še vedno si želijo možnost sofinanciranja nabave opreme za gasilce in več vlaganj v energetsko infrastrukturo. “Podpiramo pridobivanje sončne energije in ogrevanje na ta način, a na podeželju imamo preslabo napeljavo. Ne moremo spodbujati ljudi, da si postavljajo sončne elektrarne na strehah, če se potem ne morejo priklopiti na električno omrežje, ker je to prešibko,” je dejala.
Člani sveta koroške regije so na današnji seji znova izrazili nezadovoljstvo zaradi zapiranja bančnih in poštnih poslovalnic v njihovih krajih.
Obravnavali so letno poročilo o poslovanju javnega zavoda Koroška lekarna, ki je v letu 2021 po besedah Cigalove ponovno zelo dobro poslovala. Sklenjeno je bilo, da bo preostanek sredstev v višini skupno okoli 240.000 evrov razdeljen po številu prebivalcev na občine, te pa morajo ta denar vložiti nazaj v lekarne. “Pri nas v Dravogradu, kjer smo začeli z investicijo gradnje novega zdravstvenega doma in lekarne, bomo dali ta denar v ta projekt,” je pojasnila.
Pozitivne ocene sta bila deležna tudi letno poročilo o delovanju Zdravstveno reševalnega centra Koroške in prošnja razvojne ambulante Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za pomoč občin pri izgradnji igrišča.
