Search
Close this search box.

Kdo bo odgovarjal? Obnovljena cesta Gortina – Dravograd v slabem stanju

Na naše uredništvo se je z vprašanji glede ceste, na relaciji Muta (Gortina) – Dravograd, obrnil bralec, ki se dnevno vozi na tej relaciji. Po njegovih besedah, naj bi bila cesta Gortina – Dravograd lansko jesen sanirana z grobim asfaltom ter letos spomladi s finim asfaltom. Gospod zatrjuje, da iz sredine ceste, ob beli črti, ki deli cesto na levi in desni pas, dobesedno izvira voda. Tudi če kakšen dan ali dva ni dežja, se menda pojavijo vodne “luže”. Predvsem ga skrbi, kaj bo pozimi, ko bo ta voda zamrznila, kakšne bodo posledice. To se dogaja po celoti, kjer se je sanirala cesta in na začetku je bilo to samo na nekaj mestih, zdaj se pojavlja že na celotni dolžini ceste, na nekaj metrov pogosto.

Kot dokaz je priložil tudi nekaj fotografij, čeprav je poudaril, da jih je bilo zaradi nepreglednosti in ovinkov težko posneti. Dodaja, da je treba vedeti, da so bile fotografije posnete 12. 9. 2018, nazadnje pa je deževalo 7. 9. 2018, tako da je bilo do 12. 9. 2018 sončno in toplo vreme s poletnimi temperaturami. Kot je razvidno na fotografijah, je na nekaterih območjih že prav zeleno, torej so na cesti alge oz. mah, kar je posledica neprestane vlažnosti.

S problematiko omenjene ceste smo seznanili župana Občine Muta in Inšpektorat RS za infrastrukturo, njihov odgovor še čakamo. 

Mirko Vošner, župan Občine Muta, pa odgovarja: “Omenjena problematika mi je v celoti poznana, saj se tudi sam dnevno vozim na relaciji Muta – Dravograd in sem nanjo tudi opozoril. Ker nisem strokovnjak za gradnjo cest, sem se pred časom obrnil na enega izmed strokovnjakov, ki so bili vključeni v izgradnjo slovenskih cest in to prav v vezi z omenjeno problematiko. Odgovor je bil jasen, in sicer, da izvajalec izgradnje cestišča NI zagotovil izsušitev cestne podlage, zaradi česa v asfaltnem stiku prihaja do vertikalnih »izbruhov« vode na cestišče. Lahko pa tudi obstajajo gravitacijski izviri vode severno od cestišča in pritiskajo na asfaltno površino.

Odgovornost za to seveda ima v prvi vrsti izvajalec del, nadzorni inženir ter seveda prometna inšpekcija, ki nadzira slovenske ceste. Upam, da je na omenjeno problematiko opazil tudi koncesionar za vzdrževanje koroških cest, t.j. VOC, saj opravlja dnevno nadzorno službo, pa tudi policija, idr…

Glede odgovornosti za varnost cest ter nastanek morebitnih nesreč je seveda najbolj resno vprašanje. Na tem področju pa v Sloveniji zelo zamujamo, saj nimamo urejenega sistema celovite prometne varnosti. Še največ je narejenega na področju spremljanja prometne varnosti s strani policije (nadzor, radarji, kontrole …), veliko manj ali pa skoraj nič pa na področju prometnih študij, ocene tveganj, idr… za kar pa je odgovorna Agencija za prometno varnost. Vse prevečkrat se namreč vzrok prometne nesreče zaključuje pri vozniku, hitrosti oz.. neprilagojena hitrost vožnje, alkohol, telefoniranje, idr… malo ali pa skoraj nič pa ni poglobljenih celovitih analiz vzrokov prometnih nesreč, razen tam, kjer jih odredi preiskovalni sodnik ali državni tožilec v primeru težjih ali smrtnih primerov. Po moji oceni (op.p.: sam se že 4 desetletja poklicno ukvarjam z varnostjo pri delu, analizi in oceni tveganj, ukrepov s področja VZD,…) je v Sloveniji zelo veliko prometnih nezgod poleg prej omenjenih vzrokov na področju nevarnih cestnih odcepov, slabih cestišč, udarnih jam, velikega zdrsnega-tornega koeficienta, (pre)množične vertikalne in horizontalne prometne signalizacije, (npr. samo od Hude luknje do Dravograda imamo preko 260 prometnih znakov), nepreglednih ovinkov zaradi dreves, koruze, živih mej, idr.”