Južna obvoznica: izjava župana Tilna Kluglerja

Ker so se v zadnjem času pojavila ugibanja in netočnosti v zvezi z aktivnostmi župana pri umeščanju južne obvoznice v občinske prostorske akte, je sedaj župan MOSG, Tilen Klugler, odgovoril na vsa vprašanja.

Objavljamo celovito informacijo župana Mestne občine Slovenj Gradec, Tilna Kluglerja v zvezi z aktivnostmi, ki jih izvaja občinska uprava pri prostorskem umeščanju južne obvoznice.

ZADEVA: INFORMACIJA V ZVEZI Z AKTIVNOSTMI UMEŠČANJA JUŽNE OBVOZNICE

Spoštovani!

V javnosti so se v zadnjem času pojavila ugibanja in nekatere netočnosti v zvezi z aktivnostmi župana in strokovnih služb pri reševanju umeščanja trase južne obvoznice v občinske prostorske akte. V izogib napačnemu razumevanju želim javnosti podati celovito informacijo o aktivnostih, ki jih vodimo v zvezi s to problematiko.

Kot je verjetno manj znano širši javnosti, je občina pod prejšnjim vodstvom, najverjetneje v močno izraženi skrbi po zaščiti kmetijskih zemljišč, brez kakršnih koli predhodno izdelanih strokovnih podlag, ki bi eventualno argumentirale pomanjkanje aktivnosti za omogočanje izgradnje prometne infrastrukture v novo sprejetem prostorskem načrtu, očitno prioritizirala kmetijske interese nad infrastrukturnimi interesi in potrebami lokalne skupnosti ter tem območjem v celoti spremenila podrobno namensko rabo prostora v kmetijska zemljišča. Tako smo se v navedenem prostorskem aktu prisiljeni soočiti s situacijo, da v njegovem izvedbenem delu sploh ni zemljišč, primernih za umestitev načrtovane prometne infrastrukture (ki je, kot vemo, pomemben dejavnik oblikovanja prostora in vpliva na vse sfere družbeno-gospodarskega življenja).  Ne bomo ugibali, ali je bila prostorska odstranitev prometne infrastrukture namerna, ali je šlo zgolj za površnost, pomembno je, da na osnovi sedaj veljavnega prostorskega plana sploh ni možno načrtovati novih cest. 

Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOSG je stopil v veljavo konec leta 2017. Verjeli ali ne, prav ta tako visoko opevan občinski prostorski načrt, je, kako »priročno«, odpravil dotedanje prostorske ovire za širitev hmeljišč v neposredno bližino mesta. Lastniki kmetijskih  zemljišč so to spremembo hitro zaznali in, kmalu po sprejetju sklepa o izdelavi sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec (SD OPN 3), ki bi to pomanjkljivost ali namerno napako odpravil (sprejem sklepa je bil v aprilu 2018), začeli z intenzivnim urejanjem novih hmeljišč v teh območjih. Javnost je to početje zaznala, zaradi česar se je tudi oblikovala civilna iniciativa, ki je na to problematiko, tudi skozi občinski svet, opozarjala vse od svoje ustanovitve. 

 Kot župan sem takoj z nastopom mandata strokovne službe usmeril v čim hitrejše saniranje tega stanja, zavedajoč se, da to ne bo lahko in tudi ne poceni. Že samo izdelava sprememb in dopolnitev odloka za vzpostavitev stanja pred sprejemom OPN MOSG in če odmislimo čas, ki bo za to potreben ter naporna usklajevanja z nosilci urejanja prostora, zahteva izredno velika finančna sredstva. 

Še posebej zaskrbljujoče in škodljivo pa je dejstvo, da je s takšno prostorsko opredelitvijo onemogočeno črpanje  sredstev za navezovalne ceste na hitro cesto (HC) iz Dogovora za razvoj regij (nosilec DRSI) v višini 2,384 milijona EUR, ki bi jih občina z gotovostjo lahko črpala za gradnjo južne obvoznice kot navezovalne ceste na HC, če bi bila le ta umeščena v prostor že s sprejemom OPN MOSG. Tako pa je koriščenje teh sredstev in izgradnja južne obvoznice lahko pod velikim vprašajem saj je vezana na predhodni sprejem SD OPN 3 in spremembo namembnosti iz kmetijskih v stavbna zemljišča, potrebna za gradnjo prometne infrastrukture. Vsakemu izmed nas je jasno, da gradbenega dovoljenja, četudi gre že za preprosto gradnjo stanovanjske hiše, kaj šele posega v prostor, kakršen je cesta, na kmetijskem zemljišču ni možno pridobiti.  

Časa za to seveda ni na pretek. Ugotovimo lahko, da prejšnje vodstvo občine, na čelu z županom Andrejem Časom,  v petih letih in ob obilici strokovnih podlag, ki so jih v ta namen pridobili (in zanje porabili precej proračunskih sredstev), pri zasnovi trase južne obvoznice ni uspelo zadostiti jasnim pogojem DARS-a glede izvedbe priključkov na HC. Zato je povsem razumljivo, da si v slabem letu, kolikor nam je še preostalo na razpolago, ne moremo privoščiti novih usklajevanj, temveč moramo nujno slediti pogojem DARS-a, kajti naš resen interes je, da skupaj z gradnjo HC ter z evropskimi sredstvi, istočasno zgradimo tudi prepotrebno južno obvoznico, ki bo mesto prometno razbremenila v času do izgraditve odsekov HC. Poleg tega je potrebno upoštevati dejstvo, da je izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za hitro cesto od priključka Velenje-jug, do priključka Slovenj Gradec, v polnem teku. Predviden rok za dokončanje projektne dokumentacije DGD je v drugi polovici leta 2019 in po izjavi DARS-a usklajevanje rešitev obvoznice Slovenj Gradca nikakor ne sme vplivati na časovnico.

Kljub vsem naštetim dejstvom, kot župan nisem v nobenem trenutku želel spreminjati usmeritev umestitve južne obvoznice in priključevanja na HC, kot je bilo pričeto in sprejeto pod županovanjem Andreja Časa. 

Nasprotno, trudil sem se, da bi za izvedbo čim prej pridobili ustrezna zagotovila s strani DARS-a, da je predlagana rešitev ustrezna in izvedljiva. Ob tem bi se rad zahvalil DARS-u za izkazano veliko razumevanje, saj so nam kljub obremenjenosti že 15. 1. 2019 omogočili skupni sestanek, na katerega smo bili povabljeni vsi ključni deležniki. 

Na sestanku smo predstavili variantne rešitve poteka južne obvoznice, ki so bile izdelane na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag, s poudarkom na izbrani najustreznejši varianti in jih prosili, da nam posredujejo svoje stališče glede izvedljivosti predlagane rešitve glede na rešitve načrtovane s projektno dokumentacijo za hitro cesto. V skladu z zaključki sestanka smo 23. 1. 2019 na DARS poslali Idejno zasnovo južne obvoznice Slovenj Gradec, vključno s prometno študijo in ostalimi strokovnimi podlagami, ki so bile izdelane v okviru umeščanja nove obvozne ceste v prostor.

DARS je posredovano gradivo pregledal z vidika prometne prepustnosti, gradbeno tehničnega vidika in iz vidika prometne varnosti ter nam dne 22. 3. 2019 poslal odgovor, v katerem so zapisali, da nam zaradi kompleksnosti navedene problematike želijo rezultate preveritve predstaviti na skupnem sestanku. Najhitrejši razpoložljiv termin za sestanek je bil 1. april 2019, ko smo se sestanka na DARSu tudi udeležili. 

In kakšni so bili rezultati preveritve? Z vidika prometne varnosti je Služba za upravljanje s prometom in prometno varnostjo ugotovila, da s predlagano umestitvijo dodatnega polovičnega priključka na načrtovano hitro cesto ne bi bilo več mogoče zagotavljati minimalnih razdalj med priključki. Prav tako bi bilo pri tej rešitvi pomanjkljivo vodenje prometa na dodatni priključek, kar je posledica pomanjkanja prostora za postavitev predpisanih stopenj vodenja prometa in že tako ali tako zgoščene prometne signalizacije v tem delu trase. Dodatno se v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za HC projektirajo tudi nujno potrebni portali za elektronsko cestninjenje prometa, portali za nadzor prometa in svetlobne naprave za vodenje prometa, kar v predhodnih in vmesnih fazah umeščanja trase HC v prostor sploh še ni bilo upoštevano. Z umestitvijo dodatnega priključka na prekratkih medsebojnih razdaljah se tako preglednost in možnost ustreznega vodenja in nadzora prometa le še poslabša. V primeru umestitve predlaganega dodatnega polovičnega priključka na načrtovano hitro cesto, bi na tem območju prihajalo do povečanega števila napak voznikov in s tem potencialnega nastanka prometnih nesreč, zato je rešitev s prometno varnostnega vidika neustrezna. 

DARS je na koncu predlagal, da se ob upoštevanju obeh strokovnih mnenj poskuša izogniti načrtovanju novim priključkom na HC in da se ponovno prouči možnost navezave obvoznice Slovenj Gradca na predvideni priključek hitre ceste Slovenj Gradec – jug.

Ker želim delovati v dobro vseh občank in občanov in ne le v dobro določenih interesnih skupin, želim narediti vse, kar je v moji moči in v moči občinskih strokovnih služb, da pridobimo evropska sredstva za gradnjo navezovalne ceste na HC, za kar pa bo, zaradi napak v preteklosti, nujno potrebna sprememba občinskega prostorskega načrta. Menim, da trasa in priključek južne obvoznice J1 ni edini način razbremenitve prometa proti Podgorju. Ker sem prepričan, da je lahko poti za dosego istega cilja več, se bom, glede na izredno kratek čas, ki ga imamo na razpolago, intenzivno trudil, da južno obvoznico umestimo v prostor tako, da bo umestitev sprejemljiva za vse. In to ne zgolj s prostorskega, varstvenega in funkcionalnega vidika (slednji so bili predmet Študije variant južne obvoznice), temveč tudi z ekonomskega vidika ter vidika sprejemljivosti za prav vse skupine interesnih javnosti v lokalnem okolju, kot se za tovrstne študije spodobi in kar je po mojem globokem osebnem prepričanju tudi edino pravilno.   

Vztrajanje na rešitvah, ki nam v petih letih niso dale ustreznih rezultatov in vsiljevanje takšnih rešitev, ki bi bile pisane na kožo zgolj nekaterim interesnim skupinam, za druge pa škodljive ali nelogične, je nedopustno in sam tako ne nameravam delovati. Traso je potrebno umestiti v prostor ter zagotoviti tudi njeno izvedbo. Prav neumestitev trase južne obvoznice je bila, žal, tudi večletna ovira za gradnjo prepotrebnega krožišča v Šmartnem, saj je bilo načrtovanje tega krožišča neposredno povezano z umestitvijo južne obvoznice. Tako pa se bo sedaj lahko pričela tudi gradnja krožišča. 

Dovolj dolgo smo čakali, napočil je trenutek, ko je potrebno končno zavihati rokave in narediti vse, da dileme in odprta vprašanja razrešimo ne le na osnovi strokovnih, temveč tudi občankam in občanom prijaznih podlag, ki bodo omogočile prometno modernizacijo naše mestne občine, kar smo v zadnjih letih izdatno pogrešali.

S spoštovanjem,

Tilen Klugler, l.r. župan

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila