Vlada je v začetku decembra v veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila projekt Žaga Otiški vrh in mu s tem odobrila sofinanciranje upravičenih stroškov v višini 2,19 milijona evrov; gre za nepovratna sredstva. Celotnem projekt nadgradnje zmogljivosti žage v Otiškem Vrhu pa je ocenjen na okoli 15,26 milijona evrov.
Minister je v izjavi za medije v Dravogradu izrazil veselje, da je obiskal podjetje Lesoteka, “predvsem ker je to ena od zgodb, ki smo jih zastavili pred kar nekaj časa in pri katerih smo morali na ministrstvu rešiti kar nekaj birokratskih ovir”.
“Verjamem, da je to ena od stopnic, ki jih moramo premagati na poti do tega, da bomo lesni potencial v večji meri predelali v Sloveniji,” je dejal Počivalšek in dodal, da je kot minister leta 2014 mislil, da bodo uspešnejši na tem področju. “Naredili smo prvi korak z družbo Slovenski državni gozdovi, prišli do tega, da država bolj racionalno – o tem sem prepričan – koristi svoje gozdove, vendar smo naredili dosti premalo pri predelavi lesa za višje produkte.” Izpostavil je, da bo predvidoma januarja objavljen razpis, prek katerega bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost na voljo 28 milijonov evrov za investicije v lesno predelavo.
Z naložbo v razširitev zmogljivosti žage v Otiškem Vrhu se bodo zmogljivosti z zdajšnjega letnega razreza v obsegu 40.000 kubičnih metrov povečale na 100.000 kubičnih metrov. Počivalšek je dejal, da to pomeni, da se bodo zmogljivosti na Koroškem oz. vzhodni regiji povečale za 25 odstotkov.
V Lesoteki načrtujejo, da bodo novo žago zagnali januarja 2024, prej to ne bo možno zato, ker prej ni možno dobiti potrebne strojne opreme, je za STA povedal direktor Lesoteke Žan Pritržnik.
Z naložbo v povečanje zmogljivosti Žage Otiški Vrh bodo po njegovih besedah ohranili obstoječih 35 zaposlitev v Lesoteki, dodatnih zaposlitev zaradi avtomatizirane proizvodnje pa ne načrtujejo. Med večjimi prihodnjimi izziv je izpostavil zagotovitev zadostnih količin lesa za razrez, medtem ko ga za prodajo žaganega lesa ne skrbi.
Za okoli 15-milijonsko investicijo bodo poleg državnih 2,2 milijona evrov en milijon evrov zagotovili sami, za preostalo pa računajo na bančna posojila, je povedal Pritržnik.
Minister je po ogledu obstoječe žage v Otiškem Vrhu pogovore nadaljeval s predstavniki Občine Dravograd, kjer so se pogovarjali o možnostih nadaljnjega razvoja lesne industrije na območju Otiškega Vrha oz. Šentjanža.
Tam je tudi, a ne deluje, tovarna ivernih plošč, ki je od začetka 2018 v lasti turškega podjetja Yildiz Entegre Adria. To je lani začasno odstopilo od vlaganj v tovarno, za zdaj pa ni znano, kakšni so njihovi načrti.
Ta tovarna je po Počivalškovem mnenju ena od možnosti za “dobro zgodbo”. Dogovorili so se, da bodo z lastniki vzpostavili komunikacijo. “Ministrstvo je investitorjem v to podjetje že odobrilo 4,5 milijona evrov, vendar so nas lani obvestili, da ustavljajo investicijo. To je ena potencialnih lokacij, ki je najbolj primerna, da se na Koroškem lesna zgodba v smislu predelave oživi,” je povedal minister.
