Sodelavci družbe DEM so lani iz slovenskega dela reke Drave odstranili nekaj več kot 2500 ton plavja. Pretežno je šlo za les in vejevje, pa tudi za “nezanemarljive količine kosovnih odpadkov in plastike”, so za STA pojasnili v DEM.
“Plavje iz reke odstranjujemo sami. To je predvsem po avgustovskih poplavah za sodelavce predstavljajo veliko obremenitev; odstranjevanje je namreč potekalo neprekinjeno, 24 ur na dan, več kot mesec dni, da smo lahko zagotavljali varno in zanesljivo proizvodnjo,” so dogajanje po obsežnih poplavah 4. avgusta lani opisali v DEM.
Plavje nato odložijo na deponije ob hidroelektrarnah, kjer jih prevzame in odpelje pogodbeni partner. Je pa družba DEM v povezavi z zbranim plavjem že pridobila okoljevarstveno soglasje za drobilnik lesnega dela plavja na lokaciji hidroelektrarne Zlatoličje.
“Trenutno smo v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, ki bo, skladno s politiko družbe DEM in poslanstvom ter vizijo trajnostnega upravljanja in krožnega gospodarstva, omogočal predelavo lesnega dela plavja v biomaso, primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah,” so napovedali v dravskih elektrarnah.
DEM sicer redno, ne le ob ujmah, odstranjuje plavje pred hidroelektrarnami, da to ne maši turbinskih vtokov, s čimer zagotavlja varno in zanesljivo proizvodnjo električne energije. Hkrati DEM skladno s koncesijsko pogodbo za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije skrbi tudi za odstranitev naplavin oziroma sedimenta z dna struge, ki jih pritoki Drave prinesejo v reko, kar je bilo še posebej izrazito v času lanskih avgustovskih poplav.
Po lanski ujmi so tako naplavine že očistili z izlivnih območij potokov Velka v Kozjem vrhu pri Dravogradu, Cerkvenica v Vuzenici, Vuhredščica v Vuhredu, Velka v Podvelki in nedavno tudi ob izlivu Bistrice v Dravo na Muti. Trenutno pa se izvaja čiščenje izlivnih območij Meže v Dravogradu, Radoljne v Ruti in Radeljskega potoka. Pri teh delih DEM sodeluje z zunanjimi izvajalci, so pojasnili v družbi.
Čiščenje naplavin izvajajo predvsem v primerih, kot je bil lanski, torej po povečanih pretokih oziroma tako imenovanih visokih vodah, ki po vodotokih prenašajo naplavine.
Lani so se povečali tudi stroški zaradi odstranjevanja večjih količin plavja in naplavin. “Sredstva, ki so skladno s poslovnim načrtom namenjena odvozu plavja, so bila v lanskem letu trikrat višja od planiranih. Nad planom so bila tudi sredstva namenjena odstranitvi naplavin,” so še dodali v dravskih elektrarnah.
Dravske elektrarne z osmimi velikimi in štirimi malimi hidroelektrarnami na reki Dravi ter petimi sončnimi elektrarnami poskrbijo za 80 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Sicer pa DEM skupno prispeva okoli četrtino celotne slovenske proizvodnje električne energije.
Vir: STA
