Del opozicije na odboru DZ ni uspel s predlogom za odstop Kustečeve

Odbor DZ za izobraževanje danes ni pozval ministrice za izobraževanje Simone Kustec k odstopu, kot so v zahtevi za sklic današnje nujne seje odbora želeli v LMŠ, SD, SAB in Levici. Za sklep, s katerim bi jo pozvali k odstopu, je glasovalo sedem članov, proti pa osem.
Brdo pri Kranju, Kongresni center Brdo.
Predsednik republike Borut Pahor ter ministrica za izobrazevanje, znanost in sport Simona Kustec sta sprejela diamantne maturante in maturantke.
Nagovor ministrice Simone Kustec.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport s svojim nedelovanjem in napačnimi odločitvami resorju povzroča škodo, so menili predlagatelji. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je v imenu predlagateljev dejala, da maturanti dolgo niso dobili jasnih odgovorov na vprašanja o izvedbi mature. Prav tako ni bilo jasnih navodil, kako bo potekalo napovedano samotestiranje v šolah in srednjih šolah.

Predlagatelji so poleg tega mnenja, da je ministrica povzročila nepopravljivo škodo športu, ker so bile v času 11-dnevnega zaprtja javnega življenja brez ustrezne argumentacije prepovedani vse športne dejavnosti in treningi ne glede na status športnika.

Kustečeva je po njihovi oceni nadalje s tem, ko je soglašala z dolgotrajnim zaprtjem šol v epidemiji, pripomogla k porastu duševnih težav in debelosti med učenci, dijaki in študenti. Očitajo pa ji tudi krivdo za sprejetje člena o podaljšanju akreditacij v visokem šolstvu v šestem protikoronskem zakonu, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec se je postavil v bran ministrici, ki se seje ni mogla udeležiti zaradi virtualnega sestanka s predsednikom Evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierrom Bourguignonom. Število stikov pomembno vpliva na širjenje novega koronavirusa, to pa je vlada upoštevala tudi pri svojih ukrepih za zajezitev epidemije, je poudaril.

Ker imajo osnovnošolci v višjih razredih, dijaki in študentje največ stikov, je bilo sproščanje ukrepov pri njih bolj previdno, je dejal. Sledili so tudi kakšni pobudi, ki je prišla na ministrstvo, a ne na račun zdravja, je bil jasen.

Zagotovil je, da so pri odločitvah upoštevali tako stroko s področja izobraževanja kot s področja zdravstva. Na ministrstvu po njegovih besedah potekajo tedenski sestanki, na katerih sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda RS za šolstvo.

V Študentski organizaciji Slovenije so izrazili razočaranje, ker študentje za ministrico niso bili med prednostnimi nalogami. Fakultete se zdaj res odpirajo, vendar študentje tik pred izpitnim obdobjem ne vedo, kako bo slednje potekalo. Tudi fakultete so izgubljene, so izpostavili.

S kritičnimi besedami niso prizanašali niti v Dijaški organizaciji Slovenije. Šole prejemajo nejasna navodila, zato se pojavljajo različne interpretacije, je dejala predsednica te organizacije Maja Kalin. “Dileme so nenehne, kar pri dijakih povzroča stres in slabše njihovo duševno zdravje, svoje pa doda tudi premalo športne aktivnosti,” je izpostavila.

Vodja službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana Marija Anderluh je dodala, da bo moral izhodni načrt opredeliti podporo učiteljem in šolskim svetovalnim službam. Psihologe v šoli potrebujemo bolj kot kdaj koli, je bila odločna.

V času epidemije velja preprosto dejstvo, da je manj okužb, če je manj stikov, je v razpravi spomnila predsednica odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Mojca Škrinjar iz SDS. V tej luči je treba po njenih besedah videti tudi posamezne vladne ukrepe za zajezitev epidemije.

S kritikami na račun ministrice pa niso skoparili v opoziciji. Željko Cigler iz Levice bi od ministrice pričakoval, da bi se zavzela za povišanje sredstev po javnem razpisu za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v proračunskem obdobju 2021 – 2024. Številne občine na njem niso uspele, čeprav sredstva nujno potrebujejo, je poudaril.

Šole so bile zaprte 34 tednov, kar je v primerjavi s tistimi evropskimi državami, s katerimi se želimo primerjati, najdlje, je izpostavila Alenka Bratušek iz SAB. Po protikoronski zakonodaji pa so študentje po njenih besedah dobili dvakrat po 150 evrov, medtem ko je bilo duhovnikom namenjenih 700 evrov mesečno.

Mladi po besedah poslanca LMŠ Aljaža Kovačiča nimajo enakih potreb. Tisti študenti, ki živijo pri starših, potrebujejo manj sredstev, drugi pa so življenjsko odvisni od študentskega dela, je izpostavil.

Ministrica bi morala biti po mnenju Meire Hot iz SD odvetnica mladih, ne pa ostati gluha za njihove pozive. “Nikoli ne bi smela dopustiti, da so se šole za otroke s posebnimi potrebami zaprle za tako dolgo,” je menila.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.