Beović: V Sloveniji za zdaj nismo zaznali pojava strdka, ki bi časovno sovpadal s cepljenjem s cepivom AstraZenece

Slovenija se je pridružila državam, ki so začasno prekinile cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca. Bojana Beović je na današnji novinarski konferenci med drugih povedala, kakšno je stališče Posvetovalne skupine za cepljenje in povedala, da v Sloveniji za zdaj niso zaznali pojava strdka, ki bi časovno sovpadal s cepljenjem s cepivom AstraZenece.

Bojana Beović je uvodoma pojasnila, da so bila cepiva proti covid-19 so bila pred začetkom široke uporabe preizkušena v obsežnih kliničnih raziskavah, v katere je bilo vključenih več 10. 000 ljudi. Dodala je, da kasneje, v t.i. post marketinškem obdobju pa skrbno spremljajo nezaželene učinke. “Skrbno spremljanje je nujno zato, ker se nekateri neželeni dogodki ne pojavijo na 1:10.000 ali 1:20:000, da bi jih zaznali že v klinični raziskavi, ampak jih opazimo šele, ko zdravilo oziroma cepivo dobi milijon ljudi,” je dejala Bojana Beović.

Kot pomembno je izpostavila dejstvo, da se podatki zbirajo po celem svetu, saj so nekatere države, kot je Slovenija premajhne, da bi lahko s številom cepljenih prebivalcev zaznali nezaželen učinek. Tako je povsod po svetu organiziran sistem poročanja, ki prenaša informacije o nezaželenih učinkih, je pojasnila. V Evropi zbira podatke agencija za zdravila EMA, na svetovni pa WHO. V Sloveniji NIJZ zbira te podatke od 1960, je povedala kot zanimivost. Najprej se zbirajo vsi nezaželeni učinki, oziroma karkoli se zgodi v povezavi s cepljenjem, je dejala in dodala, da po opravljeni analizi se lahko govori o možni vzorčni povezavi. Nezaželene učinke ločimo na resne in neresne, lahko so pričakovani ali nepričakovani, je še povedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje.

Prvo poročilo o krvnih strdkih je bilo v Avstriji, cepljeni sta bili dve bolnici, ena je umrla. Obe sta bili cepljeni z isto serijo cepiva. Nekatere države so zato začasno zaustavile cepljenje. Bojana Beović je dejala, da so vzroki za ustavitev cepljenja z omenjenim cepivom, različni. “V nekaterih državah so opazili posamezne primere hudih nezaželenih učinkov, podobnih tem ali pa tudi drugačnih, drugi pa se sklicujejo na najbolj podrobno Norveško poročilo o štirih primerih s hudimi krvnimi strdki in krvavitvami. V treh primerih je šlo za tak proces v možganskih žilah,” je dejala vodja posvetovalne skupine. Evropska agencija za zdravila je dala prvo izjavo na to temo, v kateri je bila mnenja, da korist cepljenja presega nevarnost cepljenja, zato naj se nadaljuje. Nadaljevala pa se bo analiza zapletov s krvnimi strdkov.

Bojana Beović je ob tem dodala, da je bilo število zapletov z nevarnimi strdki majhno in, da ne presega pogostnost nevarnih strdkov sicer v populaciji. Po sedaj znanih podatkih je bilo v Evropi zabeleženih 37 dogodkov z nevarnimi krvnimi strdki v časovni povezavi s cepljenjem pri 17 milijonih cepljenj, “kar pomeni približno dva taka dogodka s krvnimi strdki in krvavitvami na milijon cepljenj.” Po nedavni ameriški raziskavi je sicer pogostnost hudih strdkov tri na 1000 ljudi na leto, seveda so strdki pogostejši pri starejših ljudeh ali pri ljudeh, ki imajo iz različnih razlogov povečano tveganje za strjevanje krvi, je še pojasnila.

Stališče EME ostaja še do včeraj nespremenjeno, vendar intenzivno pregleduje dokumentacijo primerov. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je mnenja, da cepljenj ni treba ustaviti, da pa so seveda potrebne analize opozorilnih primerov in da razume varnostno držo evropskih držav. Cepljenje z cepivom AstraZeneca se po svetu nadaljuje, je pojasnila Bojana Beović.

Pri cepljenjih, tako kot pri ostalih zdravili tehtamo med koristjo in tveganjem, je situacija s temi maloštevilnimi nezaželenimi dogodki sredi huje epidemije drugačna, kot če bi šlo za cepivo proti bolezni za katero je tveganje za to, da se bo razširila majhna, je dejala Bojana Beović in kot pomembno izpostavila dejstvo, da je pogostnost teh zapletov res majhna, prav tako ni zaenkrat nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov in cepljenja. “To samo po sebi govori proti temu, da bi bilo treba cepljenje ustaviti,” je pripomnila.

Vodja svetovalne skupine je dejala, da se je glede na včerajšnjo odločitev ministra za zdravje o začasni prekinitvi cepljenja sestala tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ ter sprejela naslednje stališče: “Stališče posvetovalne skupine za cepljenje in glede cepljenja s cepivom AstraZeneca ostaja nespremenjeno. Po znanih podatkih je cepivo varno.” Dodali so, da pogostost trombemboličnih dogodkov po dosedanjih ocenah ne presega pogostosti v splošni populaciji. “V Sloveniji takih dogodkov zaenkrat nismo zabeležili, skrbno pa spremljamo neželene učinke po cepljenju pri nas in poročila Evropske agencije za zdravila, ki te dogodke analizira,” je še povedala Bojana Beović ter dodala, da v Sloveniji za zdaj niso zaznali pojava strdka, ki bi časovno sovpadal s cepljenjem s cepivom AstraZenece. “Res pa je, da je bilo s tem cepivom v Sloveniji cepljenih sorazmerno malo ljudi,” je še povedala vodja strokovne skupine.

Vodja strokovne skupine pa je dodala, da kljub temu razumejo, da se je ministrstvo za zdravje pridružilo previdnostnemu ukrepu številnih evropskih držav, lahko bi rekli držav s skoraj 80 odstotkov vsega prebivalstva EU, in do rezultata analize, ki jo opravlja Evropska agencija, uporabo cepiva zadržalo. Previdnostni ukrep je po njenem mnenju sporočilo prebivalcem Slovenije in drugih držav, da so cepiva pod nadzorom in da je cepljenje, če bo taka tudi odločitev EMA, res varno.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije