Arso na Bledu potrdil onesnaženje vode s fekalijami

Agencija RS za okolje (Arso) je potrdila fekalno onesnaženje vode v blejskem potoku Jezernica in v Savi Bohinjki, na katerega so v teh dneh opozorili okoljevarstveniki. Blejski koncesionar komunalnega omrežja tudi ob tem dogodku zagotavlja, da čistilna naprava deluje ustrezno, težave pa naj bi izhajale od drugod.
fb tic bled

Kot so za STA pojasnili na Arsu, so takoj po seznanitvi z onesnaženjem opravil terenski pregled. Ugotovili so, da je prišlo do izlitja s fekalijami pomešane vode, in sicer zaradi s fekalijami obremenjene vode ob nizkem vodostaju.

Prav tako so na Arsu prejeli potrditev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da so prejeli obvestilo o prebavnih težavah otrok, ki so taborili v Ribnem, niso pa naredili nobene raziskave, da bi potrdili izvor okužbe.

Arso bo v naslednjih dneh pregledal poročila obratovalnega monitoringa blejske čistilne naprave in preveril podatke monitoringa Save Bohinjke. “Zadnjih rezultatov vzorčenja še nimajo. Bi pa opozorili, da redni monitoring na merilnih mestih ne more dati opisa izrednih dogodkov, ker ga izvajamo po vnaprej določenem urniku, saj je namenjen spremljanju kakovosti vseh vodnih teles v Sloveniji,” so pojasnili.

Direktor komunalnega podjetja Čista dolina – SHW, ki je del skupine WTE in ki kot koncesionar skrbi za blejsko kanalizacijsko omrežje, Anže Bizjak je zagotovil, da čistilna naprava deluje odlično, kar dokazujejo vsi monitoringi.

Tudi mi verjamemo, da čistilna naprava dela dobro,” se strinja predsednik Društva za varstvo okolja Bled Miha Žvan, ki je v četrtek s sporočilom za javnost opozoril na onesnaženje Jezernice in Save Bohinjke. “Problem je v tem, kar steče pred čistilno napravo iz razbremenilnikov,” je dejal Žvan in pojasnil, da v poletni suši v razbremenilnike priteče manj izvirske vode, zato so fekalije v vodi, ki se preliva, bolj koncentrirane.

Opozoril je tudi, da je čistilna naprava narejena za 14.000 ljudi, Bled pa ima skupaj z Gorjami 11.000 prebivalcev in več kot 8000 turističnih ležišč ter vrsto dnevnih obiskovalcev.

Bizjak je sicer glede tega zagotovil, da čistilna naprava ni poddimenzionirana, je pa preobremenjen kanalizacijski sistem, vendar ne zaradi fekalij, temveč zato, ker je v star mešan sistem speljana tudi čista izvirska vodo.

Kot je pojasnil Bizjak, se z državo že 15 let trudijo dogovoriti, da bi izvirske vode speljali iz tega kanala v Blejsko jezero, saj zaradi njih pred čistilno napravo prihaja do razbremenjevanja, ker sistem takšne količine vode ne more sprejeti.

Da bi bilo dobro izvirske vode speljati v jezero, je prepričan tudi Žvan. Bi bilo pa treba prej izvesti redni monitoring teh voda, da bi se videlo, ali bi jih lahko speljali nazaj v jezero, kamor so nekoč že tekle, je pojasnil.

Sicer pa je po Žvanovem mnenju treba hitro najti vsaj začasne rešitve, kot je denimo zadrževanje fekalij in njihovo črpanje na čistilno napravo. Zaradi obstoječe situacije, ki je posledica ne le tega iztoka, temveč tudi nizkega vodostaja in tople vode, so namreč ogrožene številne ribe v Savi. Potrebovali pa bi tudi dolgoročno rešitev, saj se težave iz leta v leto ponavljajo.

Onesnaževalcev je več vse od izvira Save Bohinjke in njenih pritokov. “Zagotovo določeno onesnaženje je, ampak iz več prispevnih območij,” je poudaril Bizjak. Kot problem pa je izpostavil tudi pomanjkanje vode, zaradi česar v vodi ni kisika, nastajajo alge, ki se zadržujejo in jezovih in gnijejo ter povzročajo onesnaženje.

To se že nekaj tednov znova pojavlja tudi na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke na Lancovem pri Radovljici. Inšpektorat RS za okolje in prostor je pojasnil, da informacije, ki so jih prejeli, nakazujejo na to, da problem verjetno nastaja zaradi nizkega pretoka vode, povišanih temperatur vode ter verjetno povečane obremenitve z organskimi snovmi.

Naroči se
Obvestilo o
guest

0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.