VIDEO: S pobudo Gledališki tolmač gledališča približujejo gluhim

Spoznajte pobudo Gledališki tolmač, ki želi slovenska gledališča približati gluhim. Pobuda omogoča ogled stalnih predstav na odrih slovenskih gledališč, ki so bile doslej na voljo le slišečemu občinstvu, s pomočjo tolmačev, ki gledališka dela tolmačijo v slovenski znakovni jezik.

Gluhi in naglušni se zaradi oviranosti pogosto srečujejo z oteženim dostopom do kulturnih vsebin. Pobuda Gledališki tolmač odgovarja na to vrzel in v slovenski prostor prinaša serijo gledaliških predstav s tolmačem za gluhe.

Spoznajte pobudo Gledališki tolmač, ki želi slovenska gledališča približati gluhim. Pobuda omogoča ogled stalnih predstav na odrih slovenskih gledališč, ki so bile doslej na voljo le slišečemu občinstvu, s pomočjo tolmačev, ki gledališka dela tolmačijo v slovenski znakovni jezik.



Pobudo organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, slednjo pa so, v sodelovanju s štirimi slovenskimi gledališči, podprli tudi v NLB, kjer so povedali, da je dolgoročni cilj zagotoviti ustrezno kvoto predstav s tolmačem v vseh slovenskih gledališčih, z uvedbo storitev, ki bodo gluhim olajšale opravljanje osnovnih bančnih storitev, pa slednje bolj enakovredno vključiti v svet slišečih.

Pobuda si prizadeva, da bi gledališki tolmači postali stalen del slovenskih gledališč. Trenutno v gledališčih potekajo še tri predstave, ki so tolmačene v znakovni jezik, nove predstave pa se obetajo tudi v novi gledališki sezoni. Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana si namreč ob podpori NLB prizadeva omogočiti celoleten dostop do tolmačenih predstav.

»Vav, izjemno! Tole je bilo res nekaj zelo posebnega,« je po ogledu predstave Katje Perat Mazohistkas tolmačenjem v znakovni jezik dejala Petra, ki je gluha od rojstva. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih. Pri komuniciranju gluhi namesto glasu in izgovorjenih besed uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo.

Gluhota je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. Kljub temu, da imajo gluhi v Sloveniji ustavno zagotovljene enake pravice kot slišeči, pa je uveljavljanje pravice do kulture in dostop do kulturnih dobrin pogosto velik problem, na kar opozarjajo v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana.

»Med predstavo sem opazoval ganjene obraze naših članov, ki so povedali več kot tisoč besed. Pobuda Gledališki tolmač v sebi nosi dve močni sporočili. Prvo je, da gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje in drugo, da se vse da, kadar posluh za sočloveka prevlada nad ostalim. Zato hvala NLB, ki nam omogoča ta nepozabna doživetja in hvala slovenskim gledališčem, ki so brez obotavljanja sprejela naš predlog za vključitev tolmača znakovnega jezika v izbrane predstave,« je dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.

Projekt, ki ga, kot rečeno, z veseljem podpirajo v NLB, poteka v sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Nova Gorica. Trenutno si lahko gluhi v omenjenih gledališčih ogledajo še tri predstave, ki so v živo tolmačene v znakovni jezik, nove uprizoritve s tolmačem pa se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni.

Predstavo tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Natalija Spark, Martin Klepec in Karin Brumen, vsi otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.

V NLB, kot podporniki pobude Gledališki tolmač, že v tem letu načrtujejo uvedbo storitev, ki bodo gluhim olajšale opravljanje osnovnih bančnih storitev, ob tem pa bodo organizirali tudi delavnice finančnega opismenjevanja za gluhe.

»NLB podpira pobudo Gledališki tolmač, s katero si Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana prizadeva gledališče približati gluhim. Smo edina banka v Sloveniji, ki svojim strankam z video klicem 365 dni v letu, 24 ur na dan, kjerkoli so, omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev in svetovanje na daljavo. Še v tem letu pa bomo omenjeno storitev s prisotnostjo tolmača omogočili tudi gluhim, saj tudi mi želimo, da bi bili enakovredno vključeni v svet slišečih,« je pojasnil Andrej Krajner, direktor Komuniciranja v NLB.

Vir: NLB

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije