Narodna galerija išče dela Hinka Smrekarja za pregledno razstavo

Narodna galerija za prihodnje leto pripravlja pregledno razstavo Hinka Smrekarja, pri čemer se sooča z nepopolnim seznamom njegovih del. Zadnja retrospektivna razstava je bila leta 1952, veliko umetnin je skozi leta zamenjalo lastnike, pojasnjujejo v galeriji in se obračajo na lastnike del, da jim pomagajo sestaviti boljši seznam umetnin.

Kot so poudarili v Narodni galeriji, delo vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja predstavlja neprecenljiv kulturnozgodovinski dokument prvih desetletij 20. stoletja.

Ustvaril je številne avtoportrete in portrete sodobnikov ter vrsto ilustracij, narodnih in pravljičnih motivov, “kjer se je razrasla njegova čudovita fantazija”. Družbeno angažiran, brezkompromisen pri iskanju resnice in vselej na strani preprostega človeka je ustvaril tudi na stotine karikatur, ki jih je objavljal povsod, kjer je našel prostor ali priložnost, so zapisali v galeriji.

Zato se obračajo na javnost oziroma na vse lastnike Smrekarjevih del ali dokumentarnega gradiva, da jim pomagajo sestaviti popolnejši seznam umetnin. Izbor najboljših del bodo, kot so napovedali, tudi razstavili.

Hinko Smrekar (1883-1942) je eden glavnih likovnih kronistov svojega časa, kritično razgaljanje človeške nespameti in nehumanosti družbe je pojmoval za svoje umetniško poslanstvo. Med drugim je ilustriral Levstikovega Martina Krpana ter ilustriral in opremil več del Ivana Cankarja.

Njegovo likovno ustvarjanje je temeljilo na izvrstno obvladani secesijski risbi, ilustrativno pojmovani pripovednosti in družbeni angažiranosti. Najizrazitejši je bil kot satirik, karikaturist in ilustrator. Uvršča se med začetnike slovenske grafike.

Bil je med ustanovitelji Umetnostnega kluba Vesna, ki so ga leta 1903 na Dunaju ustanovili bivši učenci ljubljanske umetno obrtne šole, med drugim Saša Šantel, Maksim Gaspari, Fran Tratnik, Ivan Meštrović in Mirko Rački pod vplivom tamkajšnje secesije in po zgledu drugih Slovanov. Njihov namen je bil ustvarjati umetnost za potrebe Slovencev in Hrvatov, s posebnim poudarkom na slovenski narodni umetnosti. V duhu vesnanskega programa se je Smrekar posvečal motivom in likom iz ljudskega slovstva in mitologije, ki so izrazito prepojeni s fantastiko.

Med drugim je ilustriral Ptičke brez gnezda Frana Milčinskega in Satire Gustava Strniše. Risal je častne diplome, priložnostne razglednice, reklame in plakate. Njegove karte za tarok, ki so izšle v Ljubljani, so se močno udomačile, dokler jih ni leta 1916 policija zaradi panslavističnih tendenc zaplenila in prepovedala.

Kot somišljenik OF je bil med drugo svetovno vojno ustreljen v Gramozni jami. Od leta 1993 se po njem imenuje nagrada za ilustratorske dosežke.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun