.
.
.
.

Minister za kulturo klekljaricam podelil listine. Med prejemniki tudi Društvo klekljaric Koroške

FOTO: DruštvO klekljaric Koroške,
Minister za kulturo mag. Poznič je v začetku septembra sprejel nosilce enot Klekljanje čipk v Sloveniji in Veščina suhozidne gradnje, ki sta bili vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Na sprejemu, ki je potekal, 4. 9. 2019, so bili prisotni predstavniki treh čipkarskih šol – čipkarske šole Idrija, Žiri in Železniki ter predstavniki klekljarskih društev, skupin in sekcij, ki so v nominaciji tudi formalno opredeljeni nosilci te nesnovne dediščine v Sloveniji. Svečanosti so se udeležile tudi članice Društva klekljaric Koroške, na čelu s predsednico Miro Časar. Nosilce enote suhozidne gradnje, znanj in tehnik pa so zastopali predstavniki Partnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje ter Društva Jugna.

Slovenija je leta 2008 ratificirala Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, istega leta pa je pod vodstvom Ministrstva za kulturo začel nastajati tudi Register nesnovne kulturne dediščine. V registru sta med 72 enotami tudi veščini klekljanja čipk v Sloveniji in suhozidne gradnje. Obe sta od lani vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki na mednarodni ravni odraža raznolikost nesnovne kulturne dediščine, osvešča o njenem pomenu in spodbuja dialog, ki spoštuje kulturno raznolikost.

Preberite tudi: Na Unescovem seznamu tudi klekljanje čipk v Sloveniji

”Nesnovna kulturna dediščina je tisto, kar nas osmišlja. V primeru suhozidne gradnje zidove gradimo, da ohranjamo našo kulturno dediščino, in ne zato, da se ločujemo. Klekljamo in izdelujemo čipke pa zato, da nas povezujejo, in ne zato, da nas osamijo,” je ob sprejemu nosilcev vpisnih enot na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva dejal minister mag. Zoran Poznič.

Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke – kleklje. Vsaka čipka je neponovljiva stvaritev, je osebna interpretacija vzorčne predloge za čipko vsake posamezne klekljarice, ki presega obrtni izdelek. Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, ima pa tudi druge družbene vloge. Čipke so inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih umetniških praksah, oblikovanju, arhitekturi in dekoraciji v kulinariki. Na ta način ustvarjalci klekljanje popularizirajo in ga približajo sodobnemu uporabniku, predvsem mladim. Klekljanje je kreativno izražanje vseh, ki so vključeni v proces nastajanja čipke – tako risarja vzorca kot klekljarice. Z vpisom Klekljanja čipk v Sloveniji na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je dano priznanje ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije.

Članice Društva klekljaric Koroške s predsednico Miro Časar v družbi župana Občine Prevalje dr. Matica Tasiča.

Klekljanje čipk je zelo priljubljeno tudi na Koroškem, kjer na celotnem območju deluje več društev in tudi posameznikov, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Naj opomnim, da je ravno te dni v okviru 33. Jesenskih srečanj na Prevaljah, v Grošljevi galeriji Družbenega doma, na ogled razstava koroških društev, in sicer si jo lahko ogledate še do 15. 9. 2019. Na njej pa najdete tudi izdelke Društva klekljaric Koroške, ki letos obeležuje tudi 15 let delovanja. O čemer si lahko več preberete TUKAJ.

Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje, nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. Je osnovna in prvobitna tehnika gradnje, ki se je prenašala iz roda v rod, predvsem na Krasu in v Istri, vse od prazgodovine naprej. Velik pomen je imela do druge svetovne vojne, ko se je začelo opuščanje tradicionalne kmetijske rabe tal, vendar so jo na Krasu in v Istri znova začeli oživljati v 90. letih 20. stoletja. Za Slovenijo je vpis na Reprezentativen seznam v okviru večnacionalne nominacije osmih evropskih držav, pomemben prispevek k ohranjanju in raznolikosti nesnovne kulturne dediščine človeštva. Prispeval bo k promociji suhozidne gradnje, okrepil in spodbudil delovanje posameznikov, združenj, strokovnih institucij ter tudi javnosti in lokalnih oblasti za odkrivanje še žive tradicije in skrbi zanjo v slovenskem in širšem kulturnem prostoru.

Vsem predstavnikom sta minister in gospa Špela Spanžel z Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo ob navzočnosti več kot sto udeležencev podelila listine o vpisu na reprezentativni seznam – ob zahvali in spodbudi, da bodo iz tega priznanja črpali dodatno motivacijo in svojo ljubezen prenašali naprej.

Listino o vpisu na reprezentativni seznam so prejele tudi člance Društva klekljaric v Koroške, ki deluje v sedmih sekcijah, in sicer v Črni, Mežici, na Prevaljah, Ravnah, v Dravogradu, Radljah in v Mislinji.

Predstavniki ministrstva so se zahvalili tudi vsem strokovnjakom in institucijam s področja varovanja dediščine, ki so z ministrstvom sodelovale pri pripravi nominacije, ter predstavnikom lokalnih skupnosti za njihovo podporo pri delovanju društev in združenj na lokalni ravni.

Po podelitvi je sledila še otvoritev fotografske razstave obeh enot nesnovne kulturne dediščine, ki je nastala v sodelovanju državnih in občinskih muzejev oziroma zavodov, in zelo prijetno druženje.

Vir: www.gov.si, Ministrstvo za kulturo

Close Menu