Klekljanje čipk v Sloveniji vpisano na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, so sporočili z Ministrstva RS za Kulturo.
Klekljanje čipk je zelo priljubljeno tudi na Koroškem, kjer na celotnem območju deluje več društev in tudi posameznikov, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Naj opomnim, da so med njimi tudi klekljarice iz Črne na Koroškem, ki ravno v teh dneh razstavljajo čez mejo, v Železni Kapli.
Po tem, ko je 28. novembra Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine na 13. zasedanju v Port Louisu na Mavriciju sprejel odločitev, da se na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpišeta enota Veščina suhozidne gradnje: znanja in tehnike, je bila na seznam pravkar vpisana tudi enota Klekljanje čipk v Sloveniji.
Vpis predstavlja dolgo pričakovano priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in med seboj povezuje vse generacije od otrok do starih staršev; gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se neprestano izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselji in pokrajin.
Slovenija je nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji v formalni postopek pri UNESCO vložila marca 2017. Obsežen predlog nominacije je nastal v sodelovanju strokovnjakinj Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana – Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, Ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja in ob velikem odzivu klekljarskih društev, sekcij in skupin ter učencev čipkarskih šol.
Klekljanje je veščina ročnega izdelovanja čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na posebne, stružene lesene palčke – kleklje. Postopek klekljanja sledi vzorcu – risbi na papirnati predlogi, pritrjeni na valjasto blazino vstavljeno v pleteno košarico ali lesen podstavek. Klekljarica potrebuje še bucike, kvačko, škarjice in pripomoček za navijanje sukanca na kleklje. Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev, ki jih pogosto zaznamujejo ljudska poimenovanja (križavke, srčkovke, pogačke, močeradovke), klekljarice izdelujejo čipke metrskih ali zaključenih oblik.
Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, s katero se ukvarjajo največ upokojene ženske, otroci in mladina, redkeje moški, ki sodelujejo predvsem kot izdelovalci klekljarskih pripomočkov. Danes imajo čipke tudi druge družbene vloge. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih umetniških praksah, oblikovanju, arhitekturi in dekoraciji v kulinariki. Klekljanje je kreativno izražanje vseh, ki so vključeni v proces nastajanja čipke – tako risarja vzorca kot klekljarice.
Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je (poleg Seznama nesnovne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati in Registra dobrih praks) najvidnejši izraz varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju na osnovi Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003. Po tej Konvenciji med nesnovno dediščino štejemo prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 2008 in jo z Zakonom o varstvu kulturne dediščine prenesla v svoj pravni red. Istega leta je vzpostavila tudi Register nesnovne kulturne dediščine, v katerega je trenutno vpisanih 66 enot.
Vir: Ministrstvo RS za kulturo
