Bernekerjeva nagrajenka Maja Kastratovik: “Srečna sem, da živim v Slovenj Gradcu in tukaj ustvarjam.” (FOTO)

Mestna občina Slovenj Gradec je v Kulturnem domu Slovenj Gradec pripravila proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Na proslavi so podelili Bernekerjeve plakete in Bernekerjevo nagrado 2020.

V Kulturnem domu Slovenj Gradec so ob slovenskem kulturnem prazniku podelili Bernekerjeve plakete in Bernekerjevo nagrado 2020. Bernekerjeve plakete v letu 2020 so šle v roke moškemu pevskemu zboru Adoramus, profesorici slovenskega jezika in slovstveni folkloristki Ivi Potočnik in Kulturnemu društvu RAUM AU.


Bernekerjevo nagrado v letu 2020 pa je prejela pianistka, mag. Maja Kastratovik, profesorica klavirja, ki od septembra 2001 živi v Slovenj Gradcu in poučuje na slovenjgraški in konjiški glasbeni šoli. Leta 2011 je za posebne dosežke na področju kulture prejela Bernekerjevo plaketo. mag. Maja Kastratovik je kot vrhunska glasbena pedagoginja prispevala k razvoju mnogih mladih glasbenikov ter skupin in je avtorica mnogih glasbenih del. Kot izjemna klavirska virtuozinja dosega izjemne uspehe in dosežke, s katerimi je ponesla glas o Slovenj Gradcu in njegovem glasbenem bogastvu še kako daleč. Posebej pomemben je tudi njen prispevek pri uveljavljanju prepoznavnosti ter pomembnosti zapuščine Huga Wolfa tako v domačem kot širšem mednarodnem prostoru. Jasno je, da je mag. Maja Kastratovik eminentna osebnost, ki s svojim znanjem in delovanjem izkazuje vrhunsko pedagoginjo in glasbeno umetnico.


Lansko leto je Bernekerjevo nagrado dobilo Kulturno društvo Odsevanja, katerega predsednik Blaž Prapotnik je danes pripravil slavnostni govor. Prisotne pa je nagovoril tudi župan MO Slovenj Gradec, Tilen Klugler, ki je na začetku čestital vsem prejemnikom letošnjih nagrad ter se jim zahvalil za doprinos, ki ga puščajo v mestu Slovenj Gradec: “Živimo v Slovenj Gradcu, ki je hram kulture, ne samo na Koroškem, tudi na nacionalnem nivoju, zato pa ste zaslužni prav vi: bivše nagrajenke in nagrajenci, letošnje nagrajenke in nagrajenci ter vsi, ki soustvarjate na področju kulture.” Dodal je še, da je Bernekerjeva nagrada letos prav gotovo prišla v prave roke, še posebej zato, ker se praznuje 160. obletnica Huga Wolfa.


BERNEKERJEVE PLAKETE SO PREJELI:

Moškei pevski zbor Adoramus iz Slovenj Gradca, ki je z delovanjem pričel leta 1999 ter v preteklem praznoval svoj 20. jubilej. Od leta 2001 dalje delujejo kot samostojno kulturno društvo, katerega vodja je gospa Janja Kresnik, ki je zbor popeljala v višji kakovostni nivo, o čemer pričajo tudi visoke ocene na pevskih revijah. Zbor šteje 11 pevcev in deluje tako na Koroškem in po različnih krajih po Sloveniji in tujini. Pot jih je zanesla med mnoge nastope, koncerte, revije, tekmovanja…

Prepevajo pesmi vseh zvrsti: od slovenskih narodnih in umetnih pesmi, pesmi tujih skladateljev, posegajo pa tudi po skladbah iz zakladnice svetovne sakralne glasbe.


Gospa Ivana Marija Potočnik, rojena Svetec, v Slovenj Gradcu, je otroštvo in mladost preživela v svojem rojstnem mestu, trenutno pa živi na Ravnah na Koroškem. Od leta 1968 je bila kot učiteljica slovenščine zaposlena v osnovni šoli na Prevaljah, vse do upokojitve je poučevala slovenski jezik mlade in starejše, usmerjala študente na praksi, mlade raziskovalce, tekmovalce na področju slovenščine in slovstvene folkloristike ter vodila študijsko skupino za slovenščino na Koroškem.

Leta 2006 ji je Slavistično društvo Slovenije podelilo nagrado za življenjsko delo, dolga leta pa je tudi aktivna članica društva Odsevanja. Lansko leto je napisala obsežno knjigo Ljudje in ulice mojega odraščanja – Slovenj Gradec sredi 20. stoletja, v kateri na 521 straneh opisuje svoj rojstni kraj. S to knjigo je avtorica z inovativnim pristopom in obsežnim zapisom obogatila slovensko etnološko stroko in slovstveno folkloristiko. Je tudi avtorica knjige, ki jo je zapisala po pripovedih Danijele Gorjanc: Moj čas in naše poti, pripoved o družinah Sekavčnik, Uebel in Gorjanc. Ob častitljivem jubileju, 750-letnici podelitve mestnih pravic, je mestu poklonila dragocen biser iz zakladnice njegove snovne, nesnovne in jezikovne kulturne dediščine.


Društvo Raum AU, ki je bilo leta 2009 ustanovljeno v Slovenj Gradcu. Trenutno društvo šteje 91 članov, ki so aktivni na mnogih področjih. S svojimi projekti se približuje temam, ki se črpajo iz civilnega, kulturnega in družbeno-političnega mišljenja človeka. Njihovo delo obsega kulturno, družbeno in politično angažirano delo mladinske kulture in sodobne umetnosti v vseh njenih oblikah. S svojim delom vpeljuje socialno vključevanje in solidarnost ter spodbuja medkulturni dialog ter nenasilno komunikacijo.

Društvo Raum AU ponuja prostor za inovativne načine izražanja in je iniciator za vprašanja na področju inovacij, ki delajo z javnostjo, medkulturnih sodelovanj ter oblikovanja in dela z in v mrežah.

Društvo je do danes v državah EU organiziralo in soorganiziralo mnogo ERASMUS+ projektov ter mnogih drugih, izdajajo publikacije, ki spodbujajo kritično razmišljanje v sodobni družbi in jih pošiljajo predsednikom evropskih držav. Eden od osnovnih ciljev društva je spodbujati in širiti kulturo informiranja, za kar organizirajo javne debate in forume. Družbeno-politično aktivnost zaokrožujejo tudi mnoge okrogle mize, predstavitve kandidatov na volitvah, večkrat pa so gostili tudi pomembne goste s področja politike, kulture in umetnosti.

V zadnjem obdobju se kulturno društvo vedno bolj osredotoča na projekte, katerih cilj je spodbujanje medkulturnega dialoga, s svojim delom spodbuja družbeno angažiranost in vključevanje pri družbeno-političnih procesih.


OBRAZLOŽITEV BERNEKERJEVE NAGRADE:

Pianistka Maja Kastratovik je nižjo glasbeno šolo končala pri prof. Sladjani Jovanovič v Skopju. Šolanje je nadaljevala v Moskvi, kjer je končala srednjo specialno glasbeno šolo. Študij je nadaljevala na Moskovskem konservatoriju P.I. Čajkovski, kjer je leta 1993 diplomirala pri profesorju L. V. Rošini, magistrirala pa je na Fakulteti glasbenih umetnosti v Skopju pri prof. B. Romanovu.

Od leta 1996 do 2001 je bila zaposlena kot profesorica klavirja na GBČC Ilija Nikolovski-Luj v Skopju. Njeni učenci so redno prejemali nagrade na številnih reginjskih in republiških kot tudi na mednarodnih tekmovanjih. Na tekmovanju Usti nad Labem International piano competition na Češkem je njen učenec prejel prvo nagrado, ona pa je prejela priznanje za izjemen pedagoški dosežek.

Kot izjemna pianistka je zabeležila številne nastope na solorecitalih, z orkestrom Makedonske Filharmonije, z godalnim orkestrom Sv. Djordje ter v različnih komornih zasedbah. Nastopala je v Rusiji, Italiji, Vatikanu, v Angliji, Srbiji, Grčiji, Albaniji, Makedoniji… Kot korepetitorka se je udeležila violinističnih seminarjev, ki jih je vodil prof. Blagoja Dimčevski ter seminarjev za violončelo, ki jih je vodiil prof. Kiril Rodin.


Od septembra 2011 živi v Slovenj Gradcu, kjer poučuje na Glasbeni šoli Slovenj Gradec, klavir pa poučuje tudi na glasbeni šoli v Slovenjskih Konjicah. Tudi pri nas mag. Kastratovik nadaljuje s svojim kakovostnim pedagoškim delom. Njeni učenci se udeležujejo regijskih, državnih ter mednarodnih tekmovanj, kjer osvajajo nagrade. Več njenih učencev pa se odloči svojo poklicno pot nadaljevati na glasbenih akademijah v Ljubljani, Mariboru, Gradcu. Nekateri tudi že delajo kot poklicni glasbeniki in pedagogi.

Vse od prihoda v Slovenijo mag. Maja Kastratovik izvaja vrhunske koncertne aktivnosti, nastopa kot solistka ter v različnih komornih zasedbah. Sodeluje pri programu Wolfovega abonmaja, Slovenjgraškega poletja, nastopila je ob slavnostnem koncertu ob Dnevu reformacije ter koncertu ob podelitvi nagrad in priznanj Frana Gerbiča.


Bila je pomembna strokovna članica ekipe, ki je pripravila glasbeno-scenski projekt “Obletnica” ob 150 letnici rojstva Huga Wolfa in kasneje, leta 2012 projekt “Nova ljubezen”, ki je bil izveden na EPK MAribor.

Od leta 2013 do 2019 je imela koncerte tako doma in v tujini, kjer je reprezentativno predstavljala Slovenijo in Slovenj Gradec.

S svojimi izkušnjami in znanjem je kot korepetitorka pomagala mladim glasbenikom, za svoje zgledno sodelovanje ter umetniško podporo pa je na Regijskih tekmovanjih v Celju in Velenju prejela posebno priznanje korepetitorja.

V zadnjih letih nastopa tudi z mednarodno komorno skupino “Trio Phonos”. Bila je članica žirij na mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji in Albaniji. Z Mešanim komornim zborom Carinthia Cantat Slovenj Gradec sodeluje vsa leta od prihoda v naše mesto, prav tako pa od leta 2011 aktivno sodeluje z MePZ Mismomi in redno izvaja svoje vrhunske klavirske spremljave.

Prav v letu, ko v Slovenj Gradcu praznujemo 160-letnico rojstva Huga Wolfa, v letu, ki ga je tudi država Slovenija razglasila za Wolfovo leto, je še posebej pomembno izpostaviti, da je magistrica Maja Kastratovik na različne načine vpeta tudi v načrtovane dogodke v tem pomembnem in jubilejnem letu.


“S svojim zgledom in umetniško osebnostjo ter z aktivnim vključevanjem v kulturni utrip lokalnega in širšega, lahko rečemo tudi nacionalnega okolja, s svojim umetniškim delom dokazuje, da je umetnica svetovnega formata, zaradi česar ji naj bo Bernekerjeva nagrada, podeljena v Wolfovem letu zahvala za dosedanjo izjemno ustvarjalno energijo ter spodbuda na njeni prihodnji glasbeni, pedagoški in koncertni poti, na kateri ji bomo njeni someščani in glasbeni sopotniki z veseljem prisluhnili in zaploskali.” so bile besede s katerimi so danes predali Bernekerjevo nagrado magistrici Maji Kastratovik.



mag. Maja Kastratovik se je v govoru zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je prejela nagrado. Dodala je, da je srečna, da živi v Slovenj Gradcu, da lahko tukaj ustvarja ter da je prejela nagrado prav v letu Huga Wolfa: “To bo zame ogromna motivacija, da še naprej ustvarjam…Naslednje leto pa se vidimo tukaj, ko bom imela priložnost, da se na svoj način zahvalim.” je zaključila letošnja prejemnica nagrade.

V kulturnem programu sta nastopila sopranistka Tanja Klančnik in pianist Ambrož Rot.


PODELITEV BERNEKERJEVIH PLAKET IN NAGRADE:

Nagrado so poimenovali po slavnem slovenjgraškem kiparju Francu Bernekerju, ki je deloval na področju ateljejskega kiparstva in male plastike, nagrobnega kiparstva in javnih spomenikov. Že za časa življenja je užival ugled, vendar je zaradi majhnega števila naročil na Slovenskem težko uveljavljal svoje zamisli.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila